seznam fakultet po težavnosti

od letos menda na netu obstaja seznam fakultet po težavnosti.

ga iščem, pa ne najdem.

ve kdo kje je ta zadeva, na kateri strani?

me sam zanima na katerem mestu je “moja” fakulteta:-))))

Če to obstaja, pa tudi mene zanima… Pa kakšni so bili kriteriji za razvrstitev tudi…

najdeš ga takoj zraven seznama, katero sadje je najboljše po vrsti. 🙂

A se hecate, to so hruške in jabolke.

lahko je edino seznam koliko točk je bilo potrebnih za vpis na fakulteto. Ne pomeni pa to, da je tista tudi najbolj zahtevna…

to je pa eno od najbolj neumnih vprašanj , kar sem jih doživela na MONU

ampak reeeeeeees

diplomirala sem na veterini, z levo roko. mož na elektro, tudi z levo roko. če bi pa zamenjala študija pa jaz štroma definitivno ne bi nikoli končala, ker bi mi to bila muka in pretežko (matematika ta in ona, fizika ta in ona,…).
kapiš?

verjetno si zamešala z lestvico uspešnosti in kvalitete fakultet, kjer so slovenske daleččč od vrha

kokodakajte kakor in kolikor želite, ampak ja, narejena je neka okvirna lestvica…

Dej plis, povej kje je, al pa daj link, ker to me pa res zanima 🙂

tak seznam ne obstaja. Kako bi pa človek lahko sploh primerjal med seboj različne fakultete?
Dejte prosim bodite malce realni.

Obstaja seznam uspešnosti fakultet kar ni primerljivo z uspešnostjo fakultet.

Prosim lepo ne klamfajte neumnosti.

Kako naj kdo ve, ali ti je lažje končati smer igralstvo, nekaj povezano s športom, z družboslovjem, s glasbo ali recimo matematiko? Sama sem izbrala matematiko, vem pa, da bi bilo marsikomu lažje kaj drugega, česar jaz ne bi zmogla. Predvsem te mora študij zanimati in veseliti, poleg tega da imaš zanj osnovne sposobnosti, seveda … Težko boš pianist z okvaro živcev na roki in težko slep slikar …

moram reči kolegici, da pošlje link. ko ga pošlje, ga posredujem.

Mislim, spet te imbecilnosti o ‘težkih’ in ‘lahkih’ fakultetah. Pa koliko ste stari, no.

Sicer je tule en uraden odgovor, ki zadeva zoisove štipendije, v katerem je spodaj tudi komentar podobne tematike:

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Zlasti merilo TOP 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} najboljših študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa upošteva poleg povprečne ocene kandidata v preteklem študijskem letu in povprečne ocene študentov posameznega letnika posameznega študijskega programa posebnost (zahtevnost) izobraževalne ustanove, ki jo omenjate v svojem predlogu.

Seveda, da obstajajo težji in lažji faksi, kaj se sprenevedate!

So faksi, kjer se moraš večino svojega študentskega časa temeljito učit. Za nekatere izpite po več mesecev skupaj.

In so drugi faksi, kjer večino časa lahko služiš denar prek del pri servisih in ( ali) večino cajta luftaš in žuriraš naokoli. Za večino izpitov pa študiraš kakšen teden po nekaj urc.

Pravzaprav je smešno, da potem ti zadnji hočejo imet enake ali višje plače kot oni prvi.

podpis pod tole!
sem na pravu, pa se mi zdi čudno ja, kako ima bivša sošolka na eni smeri filozofske fakultete maja/junija že vseh 10 izpitov z levo roko narjenih, medtem ko je v srednji šoli komi z trojkami naprej lezla, ko sem bla jaz z levo roko odlična…

Hmm.., mogoce pa ti pravo ne leži.
Tako kot je napisala ena prej, ona ne bi naredila elektro faksa, on ne veterine.
Ali medicine. Obstajajo faksi z nizjo ali visjo stopnjo tezavnosti, bistven pa je posameznik.
Sin moje kolegice je z levo roko naredil fiziko (diplomiral z odliko v 4,5letih, sel vmes za 6 mesecev kot asistent v ameriko, potem v nemcijo, zdaj dela doktorat ( star precej pod 30), imel cas za delo preko studenta, poleti morje, pozimi smucanje, ko se je ucil, pa se je intenxivno ucil, …, skratka faks naredil brez tezav.
Poznam kolegico, ki je padla (precej izpitov) na ekonomski v Lj., se prepisala na gea colege, ga s težavo naredila…
Problem je tudi v tem, da vsi rinejo na faks, da se pojavljajo razne visje in visoke sole..

no pa povej če veš za koga ki dela pravo z levo roko, pa ne o tistih ki se vsak dan po nevem kolk ur učijo…neki življenja pa morš imet…no jaz takega izmed svojih sošolcev in višjih letnikov niti enega ne poznam… se pa strinjam da nekdo lažje dela eno smer, nekomu pa kakšna druga bolj leži, sam definitivno so pa tudi med faksi razlike po težavnosti…

no pa povej če veš za koga ki dela pravo z levo roko, pa ne o tistih ki se vsak dan po nevem kolk ur učijo…neki življenja pa morš imet…no jaz takega izmed svojih sošolcev in višjih letnikov niti enega ne poznam… se pa strinjam da nekdo lažje dela eno smer, nekomu pa kakšna druga bolj leži, sam definitivno so pa tudi med faksi razlike po težavnosti…[/quote]

Aha, torej hočeš reči, da je fizika za “z levo roko”, pravo pa je izredno “zaheven faks”?

seveda obstajajo lažji in težji faxi,… to se da definirat z tem da sesšteješ povprečje ur ki so potrebni za vsak izpit da se naštudira npr za 6…. težko je zdej določiti med medicino in gradbeništvom…. vednar se da kar pa vseeno ne pomkeni da je natežji najmanj primeren za nekoga….
-lahko bi tudi preverili povprečno dobo od vpisa do diplome…
-lahko bi preverili povečne ocene
nevem zakaj se vam to zdi nemogoče!

drugače približno je nekaj takšnega: (za bol natačne rezultete bi morali dobit zgoraj naštete podatke)

1.medicina,gradbeništvo,pravo…

2.strojništvo elektro računalništvo,…

3.Pedagoške fakultet,ekonomija,…

4.logistika, promet,….

Sem povsem slučajno naletel na tole razpravo in bom še jaz podal svoje mnenje, ker mislim, da sem med najbolj kompetentnimi za tako oceno.

Pred leti, ko sem študiral, sem se preživljal tako, da sem opravljal inštrukcije, izpite kot tudi diplomske naloge po raznih fakultetah in zelo dobro poznam razmere in primerjave med njimi.

Najtežjega faksa ni. Je skupina fakultet, katerih zahtevnost je primerljiva in je od tu naprej bolj odvisno od tega, kaj ti bolj leži.

Na drugi strani pa imaš skupino fakultet, na katerih je nivo znanja res tak, da se ti praktično ni potrebno učiti. Lahko ga cele dneve žuraš, delaš, itd…za vsak izpit pa porabiš recimo nekaj ur učenja.
Seveda pod pogojem, da si sposoben.

Sposobnost(pamet, talent,…) je tudi razlog, da s povprečjem ur, ki se porabi za izpit, težavnosti ne moreš definirat.
V povprečju gredo namreč na težje fakultete bolj sposobni učenci, na ostale pa manj sposobni in tisti, ki so na težjih fakultetah odpadli.
Poznam primere študentov, ki so se učili tedne, na koncu pa še vedno niso opravili izpita, za katerega so recimo nekateri drugi porabili dve uri učenja, če karikiram.
Doživel sem celo primer, ko me je študentka pred izpitom mehanike(na univerzitetnem programu) vprašala, kaj je to sila in pospešek in to po ne vem kolikih tednih učenja. Halo? To smo se učili v 7 razredu osnovne šole, če se ne motim.

Skratka, razlike v težavnosti so enormne. Vsak, ki je naredil eno izmed težjih fakultet, lahko naredi večino lažjih fakultet kot bi trenil, ne glede na to ali ga zanima ali ne. Večino zato, ne štejem teh, kjer je potrebna kakšna posebna sposobnost, kot recimo fakulteta za šport(fizična) ali glasba(posluh).

Imam zelo lep primer, ki to potrjuje(poleg mojih bogatih izkušenj).

Nekaj mojih sošolcev je vzporedno vpisalo še eno fakulteto. Primarno se se vpisali na fakulteto, katero uvrščam med težje in ta jih je tudi zanimala. Sekundarno, pa so se vpisali na fakulteto, ki jih ni zanimala prav nič, vpisali so se le zaradi tega, da bodo kasneje lažje iskali zaposlitev
(kombinacija tehniške in družboslovne smeri je še posebej zanimiva, ker da človeku neko širino pri iskanju zaposlitve).
Vseeno so naredili vse izpite na sekundarni fakulteti(univerzitetne stopnje, da ne bo pomote) z lahkoto in to celo večino z oceno 10 – beri, kljub temu, da jih področje ni zanimalo!!
Na koncu so bili nekateri celo mnenja, da je bila cela sekundarna fakulteta lažja kot pa na primarni en sam izpit.

Tudi sam sem opravljal izpite, diplomske s področja, ki me ni posebej zanimalo, pa sem dobival najvišje ocene. V bistvu mi je bilo vse skupaj prav zabavno.

To, kar sem navedel so dejstva!! Še danes ne morem verjeti, da je lahko taka razlika med eno in drugo fakulteto, na koncu imata pa oba isto stopnjo izobrazbe, ki je predvsem v javnih službah edino, kar šteje.

Gradbena fakulteta, ah ja en težjih faksov, perspektive pa ni =)) (trenutno)

Jaz lahko za Ekononmsko Fakulteto zelo razlikuje katero smer imaš. Recimo smeri kot je management, poslovna informatika, podjetništvo, turizem so džabe. mal težji k FDV. Če vas dam pa enga na podiplomski študij kvantitativnih financ boste pa vidl da zgleda bol kot ne podobno fiziki, matematiki.

Prvo kot prvo. Ni mi jasno, kako lahko ljudje merijo težavnost fakultete po številu točk, potrebnih za vpis. Najboljši pokazatelj težavnosti je po mojem mnenju prehodnost študentov in povprečna ocena. Le ta je na tehničnih faxih (govorim o FE, FRI, FMF in FS) relativno nizka, Zoisove štipendije so zelo redke … Zato so po mojem mnenju te 4 omenjene najzahtevnejše. Pri vseh je potrebno razumevanje, s piflanjem ni mogoče narediti čisto nič.

Na drugi strani pa imaš fakultete, ki imajo zelo visok prag točk za vpis, npr. medicina, farmacija… vendar ko si enkrat gor, ti pa ni tako težko. Prehodnost na medicini je čez 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, v višjih letnikih celo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Kje je tu logika?

Na FRI-ju je (podatek iz poročila, dostopen na internetu) bila prehodnost v letu 2012 iz prvega v drugi letnik 45{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.

Povprečna ocena in koliko študentov naredi faks NI MERILO kvalitete faksa. Poznam primere na raznih ˝levih˝ faksih, kjer so študenti naredili izpit tako, da jih je nosilec predmeta podaril višjo oceno, ker so bili prijazni, imeli oblečeno lepo majico itd… FDV je tipičen primer, kjer vsi naredijo z visoko oceno, a njihovo znanje je zelo slabo. Kvaliteta fakultete se meri po kvaliteti znanja, ki ga pridobijo ter koliko študijskih ur je potrebno, da to znanje pridobijo.

Moja lestvica najboljših:

1. Pravna fakulteta (Učenja je veliko, študenti po 10 ur in več dnevno preživljajo pred knjigami, morajo poznati zakone do vejice natančno. Kdor je priden a ni dovolj bister nima možnosti, da bi naredil to fakulteto. Nadarjeni študenti se učijo vsaj nekaj ur dnevno, nenadarjeni pa nimajo možnosti, tudi če se učijo 24ur na dan.)

2. Medicinska fakulteta (Predavanja, učenje, vaje, praksa, specializacija, pripravništvo… Število študijskih ur je ogromno… 6 let intenzivnega študija, potreben nivo znanja je zelo visok, saj neznanje oz. napaka zdravnika lahko odloča med življenjem in smrtjo. Na MF ocen ne podarijo, ampak si jih moraš pošteno zaslužiti. Obseg praktičnega usposabljanja, specializacije itd. ni primerljiv z nobeno drugo fakulteto.)

3. Strojna, Elektro, Matematika, Fizika, Kemija (Veliko matematike, fizike, multidisciplinarnih ved. Znanje pridobljeno s prakso in laboratorijskimi vajami pomeni veliko več kot samo teorija.)

4. Filozofska fakulteta (Veliko študijskih ur, skupno z vajami, tedenskimi kolokviji, branja knjih itd…)

Moja lestvica najslabših:

1. FDV (Učijo se, katere barve ima Slovenska zastava itd… Kvaliteta znanja je smešno nizka, ocene so jim pogosto kar podarjene.)

2. Manegment (Teorija, ki je nihče ne razume, učenje na pamet brez razumevanja, praktičnega usposabljanja ni.)

3. Ostale nekatere družboslovne smeri (Bistvo družboslovja je osebna interpretacija prebranega. Ni treba vedeti natančno ampak samo pribljižno, kar pri naravoslovnih vedah ni dovolj. Prebereš knjigo in dovolj je, da pribljižno veš o čem govori, pri izpitu v odgovoru lahko ˝nakladaš˝… Npr. Pri pravu moraš poznati knjigo do vejice natančno…)

Kam bi pa uvrstili potem študij arhitekture? Povprečna dolžina študija je 9,24 let in zahteva ogromno neprespanih noči.