se kdaj navadiš, da partner stalno dela

Tale bedak se nanaša na komentar, kjer smo ženske označene za kure.

Lahko pa povem glede tega svojo izkušnjo.

Imam takega moža, skupaj sva tudi v službi v njegovem podjetju oz. podjetju, ki je zraslo na skupnem trudi (začel je pa sicer sam, jaz sem kasneje pustila svojo službo in šla k njemu).

Imamo nekaj zaposlenih in lahko samo rečem, da ni lahko, ne njemu in ne meni. Ker ima mož bolj (za posel) odgovorno vlogo, več stresa in skrbi, se posledično nič procentov ne ukvarja z otroki in tudi ne s hišnimi opravili. Moji otroci sicer niso več čisto majhni, najmlajša je 5.

Zelo je naporno, tudi zame, ker name pade vso gospodinjstvo – urejanje v in zunaj hiše, vsa obnovitvena dela, vsi nakupi, skratka vse. Res pa je, da mož ne komplicira za denar in ga ne moti, če se spomnim kaj obnoviti, polepšati … je proti lepotnim salonom, umetnim nohtom, raznim čudnim barvam las … no, to ga moti in mislim, da ne bi bil preveč vesel, če bi zapravljala denar za take stvari, ali pa da bi imela 100 parov čevljev, da bi vsako sezono kupovala novo garderobo v celoti … Rad ima urejeno ženo, ampak nekaj realnega, ne neko skropucalo z umetnimi obrvmi itd.

Drugače za svojo plačo moram delati, saj vodim finance, papirologijo vso, urejam spletno stran, sprejemam naročila, vodim skladišče, tako da plača je zaslužena.

Zaenkrat ne razmišljam o čistilki in kuharici, ker tudi 3 otroci imajo roke in lahko marsikaj postorijo. Tudi mož ni za to, da bi v hišo vlačila tuje ljudi za take stvari.

Zdaj pa druga stran zgodbe – žal mož ni sentimentalen, ne prinaša mi rožic, včasih pozabi na kakšen rojstni dan (ok, zdaj ne, ker ga otroci spomnijo, ampak sam se nikoli ne), ne kupuje mi daril v smislu zlatnine, mobitelov ipd.

O čustvih se ne pogovarja. Včasih sem načela to temo, pa mi je svetoval, naj raje o poslu razmislim kaj, ker je moje jamranje kar nekaj in ne bo poslušal. Tudi pogovarjava se samo, če imam kaj pametnega za povedat, o nesmislih se noče, oz. kar takoj zaključi.

Seks je redno na programu, v bistvu jaz ne morem reči ne, on lahko, kar je sicer zelo redko. Meni res včasih ni, pa se vseeno potrudim zanj, ker vem, da to potrebuje in ne želim, da bi hodil kam drugam to iskat.

Dopust  ja, če je za to čas, če ni, pač odpade. Vikendi so večinoma delavni.

Kuhamo vsak dan doma, domačo hrano, mož sicer je včasih tudi zunaj, ampak poje še zmeraj doma za večerjo.

Navaditi se je treba, da je delo na prvem mestu, ampak imam srečo, da mož razume, da je treba sadove dela deliti in z denarjem pametno ravnati.

Druga plat tega, da je en uspešen je pač ta, da je drugi v karieri manj, ženske se pa moramo zavedati, da je dosežek tudi to, da uspemo porihtati otroke, skuhati, pospraviti itd., da za vse to ne zapravljamo dodatnega denarja … s tem v bistvu tudi na nek način služimo.