se kdaj navadiš, da partner stalno dela

Tale bedak se nanaša na komentar, kjer smo ženske označene za kure.

Lahko pa povem glede tega svojo izkušnjo.

Imam takega moža, skupaj sva tudi v službi v njegovem podjetju oz. podjetju, ki je zraslo na skupnem trudi (začel je pa sicer sam, jaz sem kasneje pustila svojo službo in šla k njemu).

Imamo nekaj zaposlenih in lahko samo rečem, da ni lahko, ne njemu in ne meni. Ker ima mož bolj (za posel) odgovorno vlogo, več stresa in skrbi, se posledično nič procentov ne ukvarja z otroki in tudi ne s hišnimi opravili. Moji otroci sicer niso več čisto majhni, najmlajša je 5.

Zelo je naporno, tudi zame, ker name pade vso gospodinjstvo – urejanje v in zunaj hiše, vsa obnovitvena dela, vsi nakupi, skratka vse. Res pa je, da mož ne komplicira za denar in ga ne moti, če se spomnim kaj obnoviti, polepšati … je proti lepotnim salonom, umetnim nohtom, raznim čudnim barvam las … no, to ga moti in mislim, da ne bi bil preveč vesel, če bi zapravljala denar za take stvari, ali pa da bi imela 100 parov čevljev, da bi vsako sezono kupovala novo garderobo v celoti … Rad ima urejeno ženo, ampak nekaj realnega, ne neko skropucalo z umetnimi obrvmi itd.

Drugače za svojo plačo moram delati, saj vodim finance, papirologijo vso, urejam spletno stran, sprejemam naročila, vodim skladišče, tako da plača je zaslužena.

Zaenkrat ne razmišljam o čistilki in kuharici, ker tudi 3 otroci imajo roke in lahko marsikaj postorijo. Tudi mož ni za to, da bi v hišo vlačila tuje ljudi za take stvari.

Zdaj pa druga stran zgodbe – žal mož ni sentimentalen, ne prinaša mi rožic, včasih pozabi na kakšen rojstni dan (ok, zdaj ne, ker ga otroci spomnijo, ampak sam se nikoli ne), ne kupuje mi daril v smislu zlatnine, mobitelov ipd.

O čustvih se ne pogovarja. Včasih sem načela to temo, pa mi je svetoval, naj raje o poslu razmislim kaj, ker je moje jamranje kar nekaj in ne bo poslušal. Tudi pogovarjava se samo, če imam kaj pametnega za povedat, o nesmislih se noče, oz. kar takoj zaključi.

Seks je redno na programu, v bistvu jaz ne morem reči ne, on lahko, kar je sicer zelo redko. Meni res včasih ni, pa se vseeno potrudim zanj, ker vem, da to potrebuje in ne želim, da bi hodil kam drugam to iskat.

Dopust  ja, če je za to čas, če ni, pač odpade. Vikendi so večinoma delavni.

Kuhamo vsak dan doma, domačo hrano, mož sicer je včasih tudi zunaj, ampak poje še zmeraj doma za večerjo.

Navaditi se je treba, da je delo na prvem mestu, ampak imam srečo, da mož razume, da je treba sadove dela deliti in z denarjem pametno ravnati.

Druga plat tega, da je en uspešen je pač ta, da je drugi v karieri manj, ženske se pa moramo zavedati, da je dosežek tudi to, da uspemo porihtati otroke, skuhati, pospraviti itd., da za vse to ne zapravljamo dodatnega denarja … s tem v bistvu tudi na nek način služimo.

Gledam enako zgodbo pri moji sestri. Isto je govorila. Potem je njen pri 45 ugotovil, da nima od življenja nič druga kot delo, otroci so odrasli, baba je stara, našel si je ljubico, poskrbel, da je žena z minimalno odpravnino spakirala v garsonjero in sedaj firma neankrat laufa sama (ima vredu ekipo zaposleno) on pa naokoli z 20 let mlajšo.

Ti nisi ženska ampak si navadna počepajujoča kura. Upam, da svojih hčerk ne učiš teh bedarij. Ali pa če prav pomislim – upam, da jih – jaz imam same sinove – ne bi škodilo, če bi imeli eno tako doma.

Vidim, da pismen ravno nisi, če bi bil, bi videl, da imam eno hčer in očitno 2 sinova, če so trije otroci in je tretji otrok “najmlajša”.

Pri nas je tako, da ima mož bistveno višji potencial zaslužiti in ustvariti več, kot bi jaz imela v svojem poklicu. Tako sem pač jaz popustila in mu poskušam nuditi vse, da njemu uspe. Saj ne bo ničesar nesel v grob, del bo pripadal otrokom.

Jaz možu zaupam in se zanj tudi trudim. Če se pač nekoč tega ne bo zavedal, pa ne morem nič pomagat. Vem, da delam vse, da je njemu ok, ker ima cela družina od tega nek plus.

Ne razumem vas moških – če ženska pomaga možu, skrbi za družino, se trudi za zvezo, zakaj je zato sužnja, če pa ravno zaradi tega malo več kane v isti proračun, ki ga potem tudi sama svobodno koristi za pametne stvari seveda.

saj smo razumeli gospa prostitutka, pardon gospa žena.

Pri nas je tudi tako. Noben od mojih moških sodelavcev ne more ob treh iz službe, da bi šel po otroke. Nikoli ne vzamejo nege, si tega ne morejo privoščit. To pač njihove žene zrihtajo. Tako kot jaz in moje sodelavke.

Seveda ves čas dela.

Samo pri nas je gospodinjstvo in ukvarjanje z otroki tudi delo.

Ne razumem kako ste lahko tako nesramne.  Mož se trudi za družino, dela, vi ste pa tako nesramne.

Moj tudi čez teden veliko dela, imava 3 še majhne otroke, jst delam 6urni delavnik in lahko še vse postorim okol hiše, otrok, kuhanja.  Ko pride domov imamo vsak dan pozno kosilo, potem se malo igra z otroki in je že čas za spanje otrok. Ko grejo otroci spat je čas za naju, za pogovor, za službo mu tudi jst veliko naredim, za postelnje aktivnosti. Ko ima ful dela, tudi cele noči dela in mu pomagam dokler ne omagam. Treba je vse skupaj uskladiti, službo, otroke, prosti čas in potrebno je držati skupaj, si pomagati med sabo, si stati ob strani. Ker oba delava za dobrobit celotne družine, tako da nam nič ne manjka ne na finančnem področju ne na emicionalnem. Vikendi so v celoti naši, prav tako dopust, čeprav je treba vsak dan vsaj za urco delat za službo.

Vse se da, če se hoče, če imaš nekoga rad.

Si prepričana da res samo dela?

Poznam kar nekaj takih “deloholikov”, ki ga veselo namakajo okol po Sloveniji. Tako da…

badak

Moj je bil cele dneve vpet v službo in delo in prinesel domov 2k in mislil, da se mu moramo klanjat. Doma ni premalnil nič.

Jaz 8h služba + doma vso gospodinjstvo + otroci + delo okoli hiše – prinesla domov 1500 eur.

Krila sva vsak polovico stroškov.

Potem sem znorela in zahtevala, da hodi po 8ih urah domov in opravi svoj delež tudi doma al pa lahko gre, da očitno zmorem brez njega.  Je videl, da je vrag vzel šalo in se zresnil. Sedaj je od doma caa 9 ur na teden, prazniki, vikendi izključno za družino. Finančno se nam ta “manjko” popolnoma nič ne pozna.

Eno je služba, kjer drugi skrbijo, da stvari tečejo, drugo je, če si sam lastnik in imaš ti brigo za zaposlene, ki imajo svoje želje ali pa imajo želje njihove žene.

Kurc taka firma ki morta dva delat kot butla za mali dnar. Ko sem postavljal firmo sem si zadal, da bo v 5ih letih delala sama od sebe – nastavil sem sposoben kader, ki opravi 90% dela brez prisotnosti lastnika/direktorja. Žena je na plačilni listi samo za okras. Letos še nisem bil na firmi drugače kot, da sem šel voščit delavcem. Ostalo podelam doma/na vikendu/na terenu, preko telefona in maila.

Seveda se navadiš. Tako zelo, da ti gre že na živce, če je preveč doma.

To je pa cisto odvisno kak clovek si in zakaj si sploh v vezi. Nekaterim pase, da imajo deloholika, saj niso v vezi zaradi partnerja ampak njegovega kesa.

Jaz osebno v vezi nimam namena biti sama in sama za vse on bo pa dinarcke prinasal. Tako me deloholiki ne zanimajo, ker itak ne bi imel cada ne zame, ne najino vezo ne za pedenanje skupnega bivanja.

Moj ima firmo. Jaz sem tam zaposlena uradno 4 ure. Pridem ko pridem, grem ko grem, delam vse ali pa nič, kakor kdaj – med počitnicami recimo me ni. Kje sem? Z moževo kartico naokoli z avtodomom, mojima otrokoma in sestro/prijateljico in njenimi otroci. Imava pa z možem “pravilo”, da 3 tedne morja poleti, 10 dni smučanja in teden dni spomladi in jeseni preživimo nekje kjerkoli. So pa sedaj otroci že najstniki, mož je v letih, ko se mu več ne da skoz čepet v službi – njegovi vrstniki so začeli cepat od infarktov in se ločevat in se je malo zamislil. Kot je napisal nekdo zgoraj – firma laufa, on pa hoče imet nekaj od življenja. Otroci se mu pa pridružujejo. Lani so si kupili električna kolesa in sedaj dosti z otroci kolesari, hodijo v hribe ipd. Jaz grem včasih z njimi, dostikrat pa mi paše bit sama doma. Sicer pa, kot rečeno, sem dosti naokoli z otroci + sestro ali prijateljicami.

Res pa je, da ko so se otroci rojevali, je on ravno postavljal firmo na noge, jaz doma z otroci bolj ali manj sama za vse. Ni bilo lahko in najrajši bi poslala vse skupaj nekam. Tam nekje po 10ih letih se je začelo obrestovat.

Bogi vajini otroci. Tebi itak ni pomoči, boš vedno deklica za vse. Če bi bil mož uspešen, bi za polovico tvojih del zaposlil druge ljudi. Če ne bi bil tako oblasten s tabo ne bi govoril na tako poniževalen način, ne bi se spuščal v to kaj ti narediš s svojim denarjem in bi gledal tudi na tvoje dobro.  Res me zanima zakaj razmišljaš da si toliko manjvredna, da ne upaš rečt ne.

ZA ženskasem

Moji starši in stari starši so bili taki, potem pa zboliš, izgorelost, infarkt, otroci odrastejo, so odtujeni. Treba si je postaviti mejo, v grob nič ne nese. Pa eni skos neki delajo naredijo pa malo.

Eno je, če ima mož firmo in ste ve zaposlene pri njemu. Logično da boste doma naredile večinski delež, saj ste najbrž (ne vse, ampak v večini) zaposlene pri njemu samo na papirju. Govora je o tem, ko ima partner svojo firmo, ženska pa ima drugo, redno službo. Jaz sem hodila ob 4 domov, zjutraj ob 6 vozila otroka v vrtec, za vse sama. Njega pa nikoli ni bilo. Pa verjemite, so prišli meseci, ko sem JAZ prinesla domov več denarja kot on.

Znižaj standarde pucanja in gospodnijskih opravil, mulcema manj za vrat dihaj, oz. starejšemu mulcu plačaj neko žepnino, da bo pazil mlajšega. Naenkrat boš imela časa kot listja, za frizerja, kofetkanje s prijateljicami, celo kakšnega ljubimca si lahko omisliš. Če bodo standardi puacnja preveč padli za možekov okus, bo pač moral on poprijet.

Najslabše, kar lahko narediš, je to, da jamraš v prazno, potem pa vseeno vse narediš. Tako te nihče resno ne jemlje. Dvigni roke, naredi samo najnjnejše, pa te bodo resno jemali. Poskrbi tudi zase, ne samo garat.

Z otroKi!!!!

To da je partner deloholik še ne pomeni, da se zaradi tega cedita mled in mleko na finančnem področju. Treba se je zavedati, da imamo različni ljudje različne prioritete v življenju in so nam različne stvari različno pomembne. Tako kot je moškemu lahko pomembno prčkarjenje v delavnici ali delo okrog hiše, je lahko ženski pomembno učenje z otrokom ali gospodinjska dela. Kaj je bolj pomembno je velikokrat odvisno od primera do primera. Zato je najbolje da se o teh stvareh skozi pogovarjaš in prilagajaš, ter da si odprt za predloge oz. mnenja.

Očitno sem nepismena. Imaš 3 otroke, od tega je ena “najmlajša”. Iz tega baj bi bilo razvidno, da sta starejša sinova? Zakaj?