se je užalila? je zamerila?

Takšne ženske se ne spreminjajo, ker ni razloga, da bi se. Mogoče jih streznitev pričaka z leti, ko je lepote evdno manj in moških, ki jih oblegajo vedno manj. Takšna streznitev seveda ni iskrena in ne prihaja iz notranjosti, temveč je rezultat sprijaznitve s situacijo.

Takšne ženske skačejo iz zveze v zvezo z raznimi enako norimi tipi. Ko norih kandidatov zmanjka in s ejim zdi, da so dovolj stare, pa ujamejo celo kakšnega umirjenega naivneža.

Temu se lahko tudi reče, da je morda prišla do nekega pravega spoznanja. Odvisno kako se s tem tipom počuti.

Takšnim ženskam se zdijo normalni moški dolgočasni. Privlačijo jih pijanci, pozerji in kurbirji.

Če hoče rdečkar očarat to žensko, ji mora pokazat, da je še bolj nor, od nje. Biti mora pozerski, viden, atraktiven, videti ga ona mora z drugimi ženskami, lepšimi od nje. Potem si ga bo spet želela.

Žalostno je, da je to res. Do tega “spoznanja” je tudi rdečkar že prišel. Pomembno pa je, da se zaveda, zakaj si ga bo želela in kako dolgo. Želela si ga ne bo zaradi njega, ampak samo zaradi občutka, da je ena druga “boljša” od nje. Njen svet temelji na napačnih in nerealnih prepričanjih, da je ona najboljša in to samo zaradi svojega občutka manjvrednosti. Kar je po svoje spet ironija.
Ko bo rdečkar zapecal drugo, bo ona “skočila po njem” in pokazala interes na svoj čuden način, ki se bo rdečkarju zdel privlačen. Zagrabil bo, njej pa bo ostal zanimiv samo tako dolgo, dokler je bo spet preplavi občutek manjvrednosti in bo poiskala drugo žrtev. To bo počela tako dolgo, dokler ne bo spoznala, da mora ta občutek premagat v sebi, s svojimi prepričanji o sebi in ne tako, da jo o njeni popolnosti prepričujejo drugi. Slednje je vedno zelo kratkotrajno (zadovoljstvo).

Jaz verjamem, da se ljudje v življenju ne spremenijo bistveno, če pa se, se na slabše. Nora ženska ne postane kar naenkrat normalna oseba, tega ni. Sigurno slej ko prej pride njena prava narava ven, ko nekdo zaigra na prave strune. Ženska, ki je navajena provocirat, s eigrat, zajebavat tipe…bo vse to tako ali drugače počela tudi v resni zvezi. Pa čeprav se tega ne bo niti zavedala.

No, jaz pa tega ne verjamem. Ljudje se lahko precej spremenijo, če vedo od kje prihaja sprememba. Govorim tudi iz osebne izkušnje. Spremeni se predvsem njegovo razmišljanje, njegovo dojemanje sveta in občutki, s katerimi se srečuje, spopada v življenju. Človeku, ki se je življenje nekoč posmehovalo, se zdaj smeji skupaj z njim ali obratno. V tem pa je velika razlika. Kdor tega ni doživel, seveda ne ve, o čem je govora in bo v tem videl le navadno floskulo, drugače rečeno, se bo temu posmehoval. 🙂

Tudi če se spremeni dojemanje sveta, značaj ostane isti.

Značaj ostane isti, ampak kakšne zveze ima to, kakšen značaj ima nekdo. Saj ni značaj tisti, ki diktira, kako uspešni in zadovoljni bomo v življenju, pač pa občutki, ki jih nosimo v sebi ob doživljanju drugih in sebe. To, kako koga doživljamo pa je stvar naših prepričanj. Značaj je samo neka etiketa, ki približno ali pa površno opiše, kako nekdo pride s svojim načinom razmišljanje do neke odločitve ali spoznanja.

Kakorkoli, jaz ne verjamem, da take ženske kdaj pridejo do kakšnega spoznanja. Prej se enostavno sprijaznijo s situacijo.

Veliko se jih sprijazni ja. Pa tu se sploh ne gre samo za ženske. Moški niso nobena izjema, spol sploh ni pomemben. Za vse velja enako.

Žalostno je, da je to res. Do tega “spoznanja” je tudi rdečkar že prišel. Pomembno pa je, da se zaveda, zakaj si ga bo želela in kako dolgo. Želela si ga ne bo zaradi njega, ampak samo zaradi občutka, da je ena druga “boljša” od nje. Njen svet temelji na napačnih in nerealnih prepričanjih, da je ona najboljša in to samo zaradi svojega občutka manjvrednosti. Kar je po svoje spet ironija.
Ko bo rdečkar zapecal drugo, bo ona “skočila po njem” in pokazala interes na svoj čuden način, ki se bo rdečkarju zdel privlačen. Zagrabil bo, njej pa bo ostal zanimiv samo tako dolgo, dokler je bo spet preplavi občutek manjvrednosti in bo poiskala drugo žrtev. To bo počela tako dolgo, dokler ne bo spoznala, da mora ta občutek premagat v sebi, s svojimi prepričanji o sebi in ne tako, da jo o njeni popolnosti prepričujejo drugi. Slednje je vedno zelo kratkotrajno (zadovoljstvo).[/quote]

Vsak opisuje situacijo iz sebe, iz svojega dojemanja sveta. Sama to vidim čisto drugače, moram pa rečt, da me je tako gledanje dobesedno šokiralo. Ampak mislim, da je prav, da vsak pove, kaj res misli, ker samo na tak način lahko človek vsaj približno lahko vstopi v svet drugega.

Tole žensko ste razvrednotili na nivo lovače, ki se hrani s tem, da manipulira z moškimi in se ima za samovšečno in brez mozga. Kaj pa če le moški, ki ima izkrivljen pogled na spolnost, doživlja določene zadeve na tak način.

Rdečkar je zapisal, da ima ženska probleme sama s seboj in da je njena samozavest na nuli. Ali je to njeno normalno stanje ali pa je pred tem doživela mogoče kaj takega, ki ji je povzročilo tako čustveno stanje?

Poznam primer prijateljice, ki jo je ločitev in prevara moža izredno prizadela. Ljudje smo individualna bitja in določena zadeva gre pri kom lažje skozi kot pa pri drugemu.
Po tem dogodku je njena samopodoba padla na nulo in ni bil porušen njen odnos ne samo z njenim možem, ampak porušen odnos s vsako osebo, katero je poznala.
Zastrašujoš občutek, da te nobeden več ne mara, ne zaupaš več nobenemu in samo na osnovi pozitivnih izkušenj lahko ponovno počasi vzpostavljaš odnos z ljudmi okoli sebe. Ta občutek je tako grozen. Ko se počutiš kot berač in prosiš, da bi te ljudje imeli radi, prav potrebuješ občutek, da nekdo s trohico iskrene prijaznosti pogleda nate. kako hudo je iskati prostor, kjer si lahko ližeš rane.

Skozi ta proces okrevanja je ugotovila, da je svojega moža imela za zaščitnika in da se je preveč obesila nanj. Z njim je zdravila svoj odnos z očetom, ki ni bil dober.
Ko jo je zapustil mož, se je poleg občutka zavrženosti pojavil še močan strah, kako preživet sam, če si bil prej navajen živeti v prepričanju, da ti mož daje varnost.

Našla je neko društvo, kjer so ji člani nudili občutek topline in varnosti. V takih trenutkih je res potrebovala nekoga, ki ji bo pomagal zdraviti rane s brezpogojno, zastonjsko ljubeznijo, z občutkom sprejetosti, da pripada določeni skupini ljudi, ki jo sprejema.

V tej skupini je bil moški, ki je imel izreden občutek za človeka, ki ga je znal začutit. Ni ji bilo razumljivo, kako je mogoče, da se je med njima v trenutku vžgala taka privlačnost, da je že prav bolelo.
Namesto miru, je nastala v njenem življenju strašna preizkušnja. V isti osebi združeni dve stvari, ki so jo od tega človeka oddaljevali in približevali.

Občutek, da te ima nekdo rad, je bil tako neizmerno potreben, ta je resnično zdravil. Močno poudarjena seksualnost pa je bilo nekaj, kar jo je razdvajalo v duši in telesu in jo paralo več mesecev.
Zanjo velika preizkušnja, velika bolečina in grozen občutek.
Vedno bolj se je oddaljevala od tega človeka, ki ima čisto drugačno doživljanje sveta. Vendar je vedno znova padla in prihajala v njegovo bližino. Odhajala pa je vedno znova ranjena, ker ni razumel, da ona ne zavrača njega, ampak nikakor ne more sprejeti njegovih signalov, ker je že bila popolnoma razvrednotena.

tako da lahko določeno ravnanje vidimo čisto na drug način.

Nikogar nismo razvrednotili. Pozabila si na dejstvo, da oba to počneta na nek nezaveden, njima edini znan pravi način in ne namerno z namenom koga prizadeti.
Če mene vprašaš, je resnica kar si napisal(a) v tem odstavku in velja za oba. Zato pa se privlačita med sabo. Vedno se najdejo oziroma se najdemo kompatibilni med sabo. Ravno zato, da pridemo do potrebnih spoznanj.

Zanimiva zgodba. Kaj ugotovim iz nje. Da sta se ponovno našla dva kompatibilna. Na eni strani on, ki ni bil sposoben razumet, da ona ne zavrača njega, pač pa da se na nek način boji zbližanja zaradi strahu pred vnovično zapustitvijo. On, ki ga je najbolj strah tega, da ga ženska zavrne, ki se tako zelo boji, da verjame, da je resnično ni vreden, zato ni sposoben dojet, da njeni odmiki niso zavračanje njegovega sveta, ampak njenega.
Na tej strani pa ona, ki še tudi ni sposobna razumet, dojet, da so njeni signali resnično težko sprejemljivi za njega na drugi strani, da bi tudi ona morala preseči svoje strahove in mu pokazati, koliko ji pomeni. Ona, ki ni pripravljena pogledati toliko vase, da se zave, kakšne občutke povzroča nekomu s svojim “zavračanjem”. Ona, ki prav tako ni sposobna razumeti, da tudi on ne sprejema svojega sveta. On namreč ni kriv, če je oče njo zapustil in tudi, če jo je, še to ne pomeni, da jo bo tudi on. Razen, če je v to prepričana. Potem ji tega noben moški ne bo mogel preprečit. Pogoj, da v celoti sprejmeš drug svet, je, da najprej sprejmeš svojega.
Če bo vztrajna, ji bo morda v naslednjem poskusu uspelo, lahko pa se zgodi, da se bo celo življenje vrtela v tem začaranem krogu ne sprejemanja.

… da se v tem primeru Marko ni postavil v pozicijo PROTI avtorju uvodne teme, ampak proti tej deklici, samovšečni, nesamozavestni, manipulatorki
Vaj enkrat se je morda poistovetil z avtorjem. :)))

Vedno se poistovetim, samo včasih to pokažem bolj nazorno (tako, da s prstom pokažem), včasih pa bolj na skrivaj, da vidijo samo “sniperji”. To je šele zanimivo. 😉

Zanimiva zgodba. Kaj ugotovim iz nje. Da sta se ponovno našla dva kompatibilna. Na eni strani on, ki ni bil sposoben razumet, da ona ne zavrača njega, pač pa da se na nek način boji zbližanja zaradi strahu pred vnovično zapustitvijo. On, ki ga je najbolj strah tega, da ga ženska zavrne, ki se tako zelo boji, da verjame, da je resnično ni vreden, zato ni sposoben dojet, da njeni odmiki niso zavračanje njegovega sveta, ampak njenega.
Na tej strani pa ona, ki še tudi ni sposobna razumet, dojet, da so njeni signali resnično težko sprejemljivi za njega na drugi strani, da bi tudi ona morala preseči svoje strahove in mu pokazati, koliko ji pomeni. Ona, ki ni pripravljena pogledati toliko vase, da se zave, kakšne občutke povzroča nekomu s svojim “zavračanjem”. Ona, ki prav tako ni sposobna razumeti, da tudi on ne sprejema svojega sveta. On namreč ni kriv, če je oče njo zapustil in tudi, če jo je, še to ne pomeni, da jo bo tudi on. Razen, če je v to prepričana. Potem ji tega noben moški ne bo mogel preprečit. Pogoj, da v celoti sprejmeš drug svet, je, da najprej sprejmeš svojega.
Če bo vztrajna, ji bo morda v naslednjem poskusu uspelo, lahko pa se zgodi, da se bo celo življenje vrtela v tem začaranem krogu ne sprejemanja.[/quote]

@Marko, ja, sama na to zadevo gledam malo drugače.
Ona se sigurno ne zaveda, kakšne občutke povzroča nekomu s svojim zavračanjem. Zato, ker ne more razumet v kakšnem notranjem svetu živi on. Ampak počasi ji mogoče postaja jasno. On je bil najbrž kot otrok na razne načine zlorabljen, brez da bi prav spoznal kaj pomeni ljubezen staršev, posebno ljubezen matere. Ne morem si dobro predstavljati sveta, kjer ni bilo prostora za ljubezen. Od tod tudi ateističen pogled na svet. Če živimo iz lastnih izkušenj, ne more biti drugače.
Ona mu je najbrž pokazala žarek ljubezni, ne vem, mogoče se motim, ampak glede na to, kako se stvari kažejo, imam občutek, da on ni bil nikoli deležen ljubezni. Ker je ona bolj odprta oseba, se ni prestrašila njegove robatosti, ampak je bila odprta do njega.
On v njenem zavračanju to doživlja kot da mu je zavrnjeno nekaj osnovnega, kar potrebuje za življenje – on je mogoče preko nje začutil kozmično ljubezen, ki je za življenje nujno potrebna.
Po drugi strani pa otrok, ki je bil zlorabljen, se v odrasli dobi zelo težko nauči čustvovati in ima močno izraženo potrebo po spolnosti, ki je velikokrat izkrivljena, preveč potencirana.
Ker sta se on in ona v določeni točki znašla v vrtincu strasti, je tukaj nastala ena velika čustvena in nagonska zmešnjava.
Po eni strani si on želi stika z njo,po drugi strani pa čuti, da to ni to, ampak ne more razumeti, kaj jo vleče k njej. Ne zaveda se, da je ljubezen osnovna potreba in pravica vsakega človeka, ampak v tem primeru se prepletata dve zadeve.

Tudi ona je v njem začutila prepotrebno ljubezen, ki jo je zdravila in je ta kratka, ampak tako intenzivna izkušnja strasti pustila v njej močno sled.
Zavestno se je odpovedala kakršni koli misli o kakšni koli zvezi s to osebo. Osnovno že zato, ker ni pripravljena se predat strasti, ker se zaveda, da je ta na dolgi rok uničevalka. Drugo, ker ta zveza ne bi nikoli mogla biti odkrita in javna, sama je pa že tako maksimalno prizadeta zaradi njene preteklosti in da bi na to dodajala še dodatno trpljenje.
Ta odpoved je bila trpinčenje, resnično trpinčenje, polno hrepenenja in fantazij. ker vse te fantazije so bile grajene na popolnem nepoznavanju njega. Če bi se imela priložnost spoznat, bi mogoče kmalu te fantazije zgubile svojo moč.
Tudi ona je imela občutek, da se odpoveduje ljubezni sami, da se odpoveduje nečemu, brez česa ni mogoče živeti. Skozi muke se je prebila v drug svet. Svet čiste ljubezni.
Ne ve, če on razume, kaj to pomeni.
Seveda sta dana drug drugemo, samo resnično bi se morala potruditi in biti pripravljena slišati drug drugega. Prepričana sem, da bi mu ona pomagala lahko se otresti strahu, ki ga ima do življenja, da bi mu lahko ponmagala, da bi lahko zaupal. veliko je vredno, če imaš ob sebi človeka, ob katerem si lahko resnično to, kar si. prepričana sem, da bi tudi on lahko njej pomagal ozdraviti odnose. Mislim, da sta na nek način dana drug drugemu za rast.

Iz tega lahko torej sklepamo, da ateisti že po defoltu ne dajejo otrokom ljubezni. Celo več: čustveno jih zlorabljajo (najbrž zato, ker jim ne predstavijo Boga). Zdaj pa razumem zakaj ga želijo nekateri imeti v ustavi.

Česa še ne bomo tu brali!!!!!

Berem tvojo podtemo in ne razumem tega stavka in cel ta drugi post mi je čuden, ko prej pišeš, da gre za prijatljico (če nisi to ti) ki je bila razočarana, se odmaknila, zdaj pa kar naenkrat odprta oseba? in za človeka, ki zna začutiti druge, je pa rasel vpomanjkanju starševske ljubezni– taki so ponavadi zakrknjeni, niti ne toliko ranljivi, prej nemogoči in težki…ali pa se motim, očitno se…?? in taka kombinacija si postavi tako trd zid, da ne vem, kakšna seksualna sila ju lahko združi, ne vem tu bo boom vedel nadaljevati, jaz nisem tako na fiziko, to sem že napisala, če je bila kaka prilika..
Drugače pa taka brezpogojna briga vsi za enega eden za vse je v alpinističnih društvih, navezava plezalcev, od trenuka, kar se navežeta, do trenutka, ko se razvežeta, sta drug drugemu prva in zadnja skrb in ni važno politično prepričanje, ideološki nazor, erotična privlačnost ccccc ponavadi gre za istospolne naveze, pa tudi če ne.. brala sem en kratek odlomek, pričevanje enega prvih plezalcev severne stene matterhorna, ki mu je prijaztelj, ko sta se na vrhu že v mraku odvezala in si čestitala, omahnil v prepad in potegnil s sabo vso opremo… je pisal, da je bila to najdaljša noč, ko ni vedel, kako bo sestopil,, ali naj se še sam vrže dol…, kako bo preživel noč, itak ni mogel tudi če bi smel zaspati…
Nekajkrat sem bila v gorah, v omari imam štrik, na dveh mestih je nacufan in naseckana je moja duša včasih na tisoč koščkov, ko mi nekdo menda z vilami iz domače štale dela lobotomijo moje uboge glave.. grdo me imajo eni…katero je pa tisto društvo, ki si ga je našla tvoja prijateljica?

Marko, ti spet ane… s svojim relativističnim popravkom cccccc hodiš med drevesi, pa ne veš, da si v gozdu…[/quote]
PMS? :)[/quote]Hehe ne, samo majčkeno zblužen bioritem… spet…

Seveda, ti jo bolje poznaš in veš več. Težava je že tukaj v štartu. To je lep primer, kako sebični smo ljudje, ko se bojimo ljubezni, ko zavračamo sebe. Sploh nam ni mar, kaj s svojimi dejanji povzročamo drugim. Pa ne samo kar nekomu, ampak ljudem, ki si jih želimo v svojem življenju, ki nam izkazujejo pozornost. Od drugih pričakujemo ogromno, nam pa sploh ni mar, kako se drugi ob nas počutijo. To spoznanje potrebuje ona. On pa potrebuje spoznanje, da bo kot moški spregovoril tudi o svojih občutjih. Mogoče ga je oče vzgojil tako, da to počnejo le ženske, da to ni za moške, da moški ne sme kazat čustev. Potrebuje spoznanje, da vse, kar so ga starši naučili, ni prav, za ta svet. Ni pripravljen z njihovim znanjem. Potrebuje spoznanje, da ljudje ne morejo ugibat, kako se on počuti, če tega jasno ne pove. Potrebuje spoznanje, da njeno početje ni zavračanje njega kot osebe, ampak je to le njen odziv, ki prav tako temelji na napačnih prepričanjih o tem, kakšen je svet. Da je ne bodo zapustili vsi moški, če jo je oče, kot njen najpomembnejši moški. Zato mora tudi najprej razumeti, da je oče ni zaupustil zaradi nje, kot osebe, pač pa je imel svoje osebne razloge (probleme). Lahko mu to zameri, koristilo ji pa to ne bo. Dokler bo gojila zamero do očeta, bo gojila zamero do vseh ostalih moških, s tem pa tudi nezaupanje. Edina prava pot je, da sprejme ta svet takšen kot je in za to, da ugotovi, kakšen v resnici je, bo potrebno nekaj truda. Veliko truda. Enako velja zanj.

Zdaj pa ne vem več kje se končajo komentarji na moje uvodno sporočilo in kje se prične diskusija o primeru, ki ga je dal/a kakor kdo.

z razumevanjem ? A ne najdeš nič koristnega zase v tej razpravi ?

Seveda da najdem, nič bat. Vendar v določenih primerih ne razumem kdaj sva ‘tarča’ ona in jaz, kdaj pa par v tistem drugem primeru.

Za oba para velja precej podobno, le nianse so druge.

Za oba para velja precej podobno, le nianse so druge.[/quote]…če ne že kar za vse nas…. 😉