Samski stan boljši kot nesamski?
Ravno tako smo veseli gospodinjskih opravil kot ve ženske. ;)[/quote]
Saj vem :). Zato mi je pa smešno, ker Robi piše, da smo ženske tiste grde, ker ne maramo gospodinjskih del. Vem pa, da jih moški prav toliko marate kot me, nič bolj niste zagreti.[/quote]
S tem, da moški opravljajo še kakšna druga dela, recimo fizična, če ravno ne stanujejo v bloku.
Ravno tako smo veseli gospodinjskih opravil kot ve ženske. ;)[/quote]Saj vem :). Zato mi je pa smešno, ker Robi piše, da smo ženske tiste grde, ker ne maramo gospodinjskih del. Vem pa, da jih moški prav toliko marate kot me, nič bolj niste zagreti.[/quote]Gospodinjska dela (in tista okol hiše 😉 niso nobena muka, če sledi konkretno “plačilo” zanje…., če pa se dela na puf potem…..
Ravno tako smo veseli gospodinjskih opravil kot ve ženske. ;)[/quote]
Saj vem :). Zato mi je pa smešno, ker Robi piše, da smo ženske tiste grde, ker ne maramo gospodinjskih del. Vem pa, da jih moški prav toliko marate kot me, nič bolj niste zagreti.[/quote]
Pravim samo, da se mi ne zdi možno, da bi bili le moški razvajeni. 🙂
Če je ženska ali pa moški raje samski in če kot samski mora skrbeti zase, pa mu to ni problem, v odnosu pa je problem…Potem to pomeni, da v odnosu ni ljubezni. In takšen odnos seveda nima perspektive.
Po drugi strani pa smo kot samski primorani poskrbeti zase. In nam le zase ni problem, ker skrbimo le zase. Če pa imamo občutek, da moramo še za koga drugega, pa se že čutimo izkoriščane. To pa je čista sebičnost in tega je v družbi vedno več. Vsak vidi samo sebe in svojo lastno korist…Potem pa se čudimo nad izkoriščanjem…..
Robi, meni je čisto fajn, da skrbim le zase. Zakaj bi morala skrbeti še za koga drugega? Smešno se sliši, ko pišeš, da bi morala za koga skrbeti. Ja a moški ni odrasel, da rabi nekoga, da skrbi zanj?
Meni je čisto ok takole samska. Sem dosti razmišljala zakaj sem kar naprej samska in sem dojela, da v resnici nisem oseba, ki bi bila za skupno življenje. Preprosto se nočem odpovedat ugodnostim, ki jih imam sedaj. Z leti sem še bolj neizprosna, še manj za kompromise. MOgoče se na stara leta spet obrnem. Ne vem.
Pač nisem očitno tak material, da bi se dalo z mano živeti skupaj. Zato pobegnem, če se razmerje kaže v smer, da bi se kdo k meni rad priselil.
Saj ti skrbiš zanj, on pa zate. :)) Drugače povedano, skupaj skrbita za dom in skupaj počneta reči, ki vaju veselijo. Če ni veselja, potem res ni smisla.
Jaz sem odrasla, samostojna, ne rabim skrbnika. Ja, res sem očitno neprimena za skupno življenje. Mogoče kdaj najdem skoraj idealnega moškega, ampak dvomim. Bolj verjetno, da bom vedno živela sama. Premalo prilagodljiva sem. Več mi pomeni, da ohranim ugodnosti, ki jih imam kot to, da si delim stanovanje s partnerjem.
Hja, če bi bilo res lažje. Potem bi bila tudi jaz z veseljem v skupnem bivališču. Samo v reali pa ponavadi to pomeni, da se je treba odpovedat precej hobijem, v reali to pomeni tudi, da ponavadi večino del v gospodinjstvu opravi ženska. Tako, da raje ne tvegam.
Če si pa v razmerju, kjer ne živita skupaj, pa delaš kar hočeš. Pospravljaš al pa ne. Imaš več svobode.
Ja, kaj čmo, sem pač neprilagodljiva, zato ostajam sama.
Če bi našla nekoga, ki ga moji hobiji ne bi motili in bi se mi celo pridružil, nekoga, ki bi opravil pol gospodinjskih del, potem bi mogoče razmislila o skupnegam bivanju. Drugače pa me kar panika zagrabi. Mogoče bom pa po 50+ bom umirjena, manj divja.
Meni se zdi, da si ti preveč prilagodljiva in ti zato ne znese z moškim. Preveč pomeni, da opustiš svoje hobije, zato da lahko “služiš” njemu. On pa lepo po svoje naprej, saj ti za vse poskrbiš.
Kako pa zgleda skoraj idealen ?
Da pomije svoj del posode…Da prat svoje obleke, pomete svojo polovico sobe ? 🙂
Mislim, da le svoje šibkosti skrivaš za temi prepričanji, da si samostojna in odrasla…..Bojiš se bližine…….
V odnos ne greš zato, da bi za nekoga skrbel. Greš zato, ker ti sam odnos ponudi več, kot pa, če si samski ali samska.
Seveda se lahko zgodi, da nekdo rabi pomoč in mu stojiš ob strani.Če ga imaš rad…Ob tem pomisliš, da se tudi tebi lahko zgodi, da boš enkrat rabil/a pomoč in nekoga, ki bi ti stal ob strani v težkih trenutkih.
Seveda pa so ljudje, ki menijo, da si ne zaslužijo pozornosti in ljubezni….Ob tem pa poudarjajo, kako so samostojni, a v sebi trpijo zaradi pomanjkanja bližine.
Pravite, da je bolje Slovenca kot kje drugje najti. Saj, pri nas ni izbora kot le ponudba maminih sinčkov, ali moških, ki ne želijo otrok, ker ga imajo že iz prejšnje zveze itd. Skratka, ali eno ali drugo je podobno, saj oba bežita od odgovornosti in da bi kaj vlagala v zvezo, če si ženska želi družine.
Jug sem omenila zato, ker so v Turčiji tudi nekateri primerki zelo pozitivni, evropsko naravnani in po odstopajo od vizualnega povprečja a la Turk, kvečjemu bi jih lahko imeli za manekene iz revij, ker so tudi med njimi taki lepotci. Naši lepotci pa so pogostokrat prazni brez vsebine in bi se raje imeli lepo kot vlagali v odnos.
Jaz sem že zdavnaj dala križ čez moške, levo in desno jih ni. Da bi se kdo zmigal zame, pa še ni takega junaka. Čeprav bi rada znova verjela v dvojino, lepoto, čare… Ni mi do nekih rekreacij v dvoje, ali zabav… ne čutim te potrebe. Raje pač zanikam del sebe in delam. Pa čeprav tudi tako nisem v ravnovesju in komajda lovim sebe biti ženska. Ni mi všeč. Iskreno potrebujem moškega kot partnerja, zavetnika, prijatelja, ljubimca, očeta mojih otrok, družabnika, zabavljača in zna dihati in to tudi nuditi.
Seveda bi šlo v dvoje, a kaj, ko ni ne levo, ne desno tipa, ki bi znal si vzeti čas za spoznavanje in vlaganje v odnos.
So tipi, ki bi hiter seks in hitro zvezo, in nenadoma se vse podre, ker niso vložili na drugih področjih partnerstva. Sicer pa se mi zdi, da potrebujemo trdno stoječe moške, ki pa jih pri nas ne vidiš. Vsaj to sem videla pri direktorju in učitelju v Turčiji. Njuna pojava je bila jasna, ponosna moška, ki sta integrirana v evropsko kulturo. In direktor je bil res čeden kot filmski igralec in ne tip a la Turk.
Kaj češ, prideš do točke, ko ne verjameš, niti ne upaš v novo zvezo, in se sprijazniš s samskim stanom. In čas teče naprej. Bi pa rada se znebila samskega stanu…:(
Mogoče ljudi/moške napačno/prehitro ocenjuješ. Velik ponos je lahko v odnosu dveh ravno največji problem. Kaj boš z moškim, ki ima velik ponos in želi vedno imeti prav? Kako se boš ob njemu počutila, ko nikoli ne bo po tvoje? Kje bo njegov vložek v odnos?
Forum je zaprt za komentiranje.