Samski in osamljeni – družba vezanih?

Tisti, ki ste samski in hkrati osamljeni in si tudi hkrati želite resne veze.
Kako vam je v družbi nesamskih, vezanih?
Včasih mi je bila taka družba čisto ok. Ampak z leti pa mi je postala zelo mučna. Same debate o partnerjih, kam gredo skupaj, kaj počno…
Potem še vprašanja zakaj sem samska pa debate o tem, da ženske nad 35 res težko koga dobijo.

Kako se ostali počutite v taki družbi?
Meni se zdi, da sem v taki družbi še bolj osamljena kot takrat, ko sem sama. Ko sem sama, me vsaj nihče ne opominja na mojo osamljenost.

Pa zakaj se sploh družiš s tistimi ki imajo partnerje in potem še govorijo o njih? Ne vem no pri meni je pa tako sem 30 stara, in sploh ne padam v družbe kjer imajo ljudje recimo otroke ali so v vezah. Vedno nekako spoznavam ljudi, ki so enako samski kot jaz. Mislim da vidiš ti stvari preveč idealno, razmerja so mučna in treba je delati v njih, tudi samski stan ima super strani tako da uživaj v njem. Tvoj post me je spomnil na en video od Doreen Virtue(angelska terapevtka), ko pravi v videu, da ko je bila samska po ločitvi da je srečevala in videvala same parčke srečne zaljubljene ona je bila pa rahlo ljubosumna na njih in si je mislila Ohh bog zakaj jaz ne srečam koga? Zakaj so samo oni lahko srečno zaljubljeni? No potem je ugotovila da mora to ljubosumje prečistiti, in ko je to naredila je tudi spoznala nekoga.

Jaz verjamem v to, osredotočati se začni na stvari ki te osrečujejo, pojdi v družbo, tečaj, delavnico ki te veseli tam so sigurno tudi ljudje s katerimi si tudi sama kompatibilna in odpri srce bo že kdo prišel boš videla takrat ko boš najmanj pričakovala. Pa še en stereotip, ljubezen se lahko spozna kjerkoli in kadarkoli tudi ko si že star, poznam nekaj parov 70, 80+ let starih ki so se zaljubili v domu za onemogle. Skratka odpri srce.

Povsem preprosto, ker sem v letih, ko so vsi okrog mene vezani.
Grem na tečaj, grem med sorodnike, grem na vadbo, grem na športanje, grem na izlet… povsod sami pari oz. ljudje, ki niso samski.

Razumem, da jih je precej že poparčkanih pa z otroki sploh tisti ki so nekje 35+ pozna 30 leta. Ampak poglej, obstajajo tudi samski verjemi nas je precej. Jaz poznam tudi dosti takih ki so v poznih 30tih ki so samski in brez otrok. Ni tako črnogledo kot misliš, mogoče se samo v taki družbi bolj gibaš ko so sami taki poparčkani. Recimo meni se pa zdi ravno obratno, da nas je full samskih brez otrok po 30 letu, ampak to je verjetno zato ker se sama gibam v taki družbi. Skratka zamenjaj družbo, ker kot pišeš težko klapaš s takimi oz. nimate enakih življenjskih stilov in ti njih ne razumeš oni pa ne tebe. Meni se pa na nek način smilijo te ki so v vezah, in z otroci ker je težko v Sloveniji trenutno za mlade, veš kakšno odgovornost imajo taki? Koliko gre keša za otroke, za bajte, stanovanja? Potem morajo pa še skrbeti in imeti odgovornost do partnerjev pa v Sloveniji so tako nizke plače. Bodi srečna da si samska, prvo poskrbi za svojo rit po domače povedano, tipov, ljudi, žensk, za prijateljstva, sex, avanture, resne veze, neresne veze, varjanja……itd… je na TONE, verjemi na tone.

srcee, vidim, da ne dojameš: jaz si želij veze. Ne mi govorit o tem kako so slabe veze in kako sem lahko srečna, da sem samska, ker to pač ni res.
Več let, veliko preveč let sem samska in želim si resne veze.
Žal pa kamor pridem in imam številne hobije, pogosto hodim na potovanja, izlete, tečaje… pa ne srečam samskih.

Vem, vem jaz o čem ti govoriš imam enega kolega ki je tak kot ti, on je čisto uničen ker ni v vezi. In ženske bežijo od njega ker jim smrdi njegova energija. Ampak glej bolj ko boš tudi ti tiščala v veze slabše bo, mislim hočem povedati da se prepusti. Vem da je to težko ko si nekaj tako zelo želiš samo to je tako kot da ljubezen držiš za vrat, jo stiskaš, siliš…in ljubezni ni. In je tudi ne bo, ker ljubezni se ne da izsiliti, ljubezen ti je usojena ali ti pa ni. In ljudje ki pridejo v tvoje življenje in se v njih zaljubiš so ti usojeni, vsi so ti usojeni v bistvu, z vsemi imamo karmo in zadeve za urejati. Tako to deluje, moj nasvet zate bi bil da se prepustiš, in začneš uživati življenje. Ker nekaj je tukaj tudi to kakšno energijo ti oddajaš na ven. Če na ven oddajaš energijo obupanke, da si nesrečna z življenjem potem verjemi da nobenega moškega ne boš s tem privlačila, odbila jih boš s tako energijo. Deci te zavohajo, tako kot tudi ženske zavohamo deca če je obupan in nesrečen in noben človek noče nesrečnega človeka v svojem življenju.

Moraš začeti delati na sebi da boš ti srečna prvo kot prvo, in ko boš začela dišati mošim, ko bodo deci zavohali da si srečna, neobremenjena, samozavestna potem se bo zgodila ljubezen. Tako to deluje boš videla.

Brez zamere, ampak vse skupaj so neuporabne floskule.
Leta in leta se nisem obremenjevala s tem, da sem samska, niti nisem nič iskala, uživala sem lajf, potovala, športala, se ukvarjala s hobiji. Pa misliš, da se je kaj zgodilo kar ti pišeš? Nič.
Jaz imam izkušnje. Tako, da govorim na podlagi izkušenj in ne na podlagi prebranega.
Veš ko si leta in leta tako kot ti praviš, da moraš biti pa ugotoviš, da to niti pod razno ne deluje, začneš drugače razmišljati. Sploh, ko ugotoviš, da so vsi okrog in okrog in kamor greš poparčkani.

Jah naučiti se moraš kako postati srečna, a misliš da če boš nekoga spoznala da boš pa kar ozdravela od nesreče in osamljenosti? Motiš se! verjemi, srečo moraš prvo v sebi najti, noben človek te ne bo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} osrečil, seveda bi partnerstvo obogatilo tvoje življenje in dalo neko piko na i. Ne pričakuj pa od drugih ljudi da te bodo kar osrečili noro in bla, bla…Srečo moraš sama najti, tudi če bi sedaj našla nekoga in ker kot samska si bila nesrečna tudi v partnerstvu ne bi te sreče mogla najti. Mogoče bi bila na začetku neka slast prisotna ja to že, ampak na dolgi rok bi bila pa globoko v sebi še vedno nesrečna in potem bi se ti partnerstvo končalo in krog bi se ponovno zavrtel in ti bi bila ponovno samska in nesrečna. Vidiš vzorec ki se ti ponavlja? To je vzorec, ki če ga boš sposobna dojeti ga lahko prekineš in se naučiš postati srečna najprej sama s sabo in šele potem iščeš partnerja oz. ne iščeš partnerjev in ljudi se ne išče, ljudje te sami najdejo takrat ko je to usojeno in takrat ko imaš odprto srce. Če je pa človek poln blokad, negativnih čustev pa običajno ni nobenega v tvoje življenje.

Prosim, daj vsaj preberi kaj sem napisala. Spet pišeš floskule.
Kot sem že zgoraj napisala: leta in leta sem bila srečna, zadovoljna, polna energije in samska. Samskost me ni motila, seveda sem si želela fanta, ampak tudi samska sem bila povsem srečna in zadovoljna.
Zdaj pa nisem več. Veš z leti ti začne samskost presedat, z leti ugotoviš, da hobiji niso več tako fajni, če moraš biti vedno sam v njih.
Zato prosim, ne s temi praznimi floskulami, ker so res brezvezne.

Še bolj bedna je floskula, ki se tudi pogosto uporablja. Da ljubezni ne smemo iskati, da sama pride. Ja, leta in leta sem to upoštevala pa se napoved ni uresničila. Pod leta in leta mislim krepko več kot 10 let.

Glej očitno ti še ni usojeno, da spoznaš nekoga, poskušaj uživati življenje, vse dobro ti želim:)

Preveč si želiš takrat 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nikoli nič ni. Sprosti to energijo, ki je negativna. Ko si nekaj želiš moraš biti srečna, navdušena v pričakovanju to je že od vekomaj tako. Če to ne doživljaš pri svoji želji tvoja želja trenutno ni prava. In ko boš to sprejela bo vse drugače.

Po ločitvi sem bila kar nekaj let samska. Družba mešana, tudi pari. Samo nihče ni plozal o tem, zakaj sem sama in podobno. Mogoče bi morala malo omejit stike s takšno družbo, če se sploh ne znajo družit z nekom, ki nima partnerja in otrok. Nekateri ljudje dejansko postanejo omejeni v svojem razmišljanju in se sploh ne znajo več vživet v tujo kožo, poleg tega je tudi njihovo življenje strogo omejeno na družino, zunaj tega obstaja samo še služba.
Zdaj imam partnerja, pa še vedno tudi nekaj samskih prijateljic (stare smo od 40 do cca 45), s tistimi, ki so poročene oziroma vezane, gremo ven tudi same, ker smo me prijateljice, ni treba, da je vse, kar počnemo, vedno povezano še s partnerji. Poleg tega so si naši tipi tudi precej različni in niso glih kompatibilni. Kar pa ni ovira za naše druženje.
Težko je najti dobrega partnerja. Saj sem spoznala kar nekaj tipov, ampak to pač ni bilo to. Sem bila pa v sebi pripravljena na samsko življenje, tega me ni bilo strah, ni mi bilo mrzko.

Ti moraš sama pri sebi mogoče najprej razčistiti, ali si partnerja želiš samo zato, da ne bi bila tako osamljena … ali bi to osamljenost lahko rešila tudi drugače. Ne sme ti biti samo zapolnitev praznine, ki jo čutiš, to ni fer. Prav tako vsi ti hobiji ne bi smeli biti samo mašilo ali sredstvo, da bi koga spoznala, ampak nekaj, s čimer se dejansko rada ukvarjaš. Tudi zato, ker mogoče boš dejansko ostala sama.

Spet bom ponovila, leta in leta, krepko preko 10 let sem bila samska, vseeno zadovoljna, srečna, polna energije. Zdaj pa že par let nisem več zadovoljna, zdaj že kar obupana.
Ja, stike s tako družbo omejujem, ampak rezultat je pa tak, da preprosto nimam več družbe. Želim si družbe samskih, motit me je začelo non stop poslušanje o partnerjih.

Avtorica iz tvojih postov veje negativna energija, polna si je. In kot so ti že zgoraj zapisali moraš to energijo sprostiti. In to je tudi res da če si določene stvari zelo želimo in te stvari takrat ni, to samo pomeni da nam še ni namenjeno da to doživimo. Poskušaj na življenje gledati bolj pozitivno, najdi nekaj kar te veseli in pozabi trenutno na ljubezen in partnerstvo, nehaj se ukvarjati z drugimi ki so v zvezah, začni se ukvarjati sama s sabo.

Jaz sem bila nekaj časa registrirana na forumu in sem tako spoznala nekaj fajn punc. V glavnem samskih :).

Dojela sem vse, kar si napisala, in ti še enkrat ponavljam: mogoče boš vedno sama, torej moraš nekaj spremeniti v svojem življenju, da ne boš 20 let zapravila v stokanju zaradi samskosti.

Kaj pa te veseli v živjenju? In tisto kar te in tu poišči ljudi. Bralni krožki. Tu sigurno te ne bo nihče spraševal in govoril o svojih partnerjih. Bo bivstvo o prebrani vsebini.

Potem jaz naprimer imam psa 🙂 no dva in sta bolj redke pasme in v Sloveniji jih je nekaj in potem se tedensko ali na 14 dni dobivamo vezani, samski, poročeni in klepatamo o naših pesjanarjih. Nikogar ne zanima kaj kdo dela ker so bistvo v tem trenutku naši psi.

Potem veliko samskih je naprimer v klubu hribovstvo. In bodi aktivna in sama organiziraj kakšno srečanje po hribih.

Potem imaš slikarstvo. In rišete in se potem po tečaju pogovarjate o slikah pri kuhanem vinčku :-.)……

Samska in osamljena.

Te popolnoma razumem. Sam sem tudi v podobni situaciji in ne vidim kake svetle točke , da se kaj spremeni. Sam sem tudi čakal, kao ljubezen sama od sebe pridde. Jok brate odpade. Ni nalašč rek; Brez muje se čevelj ne obuje.

js pa to ne razumem čist dobro…samska sem že eno leto in mene samo življenje pelje do ljudi ob katerih se dobro počutim, v letu dni spoznala en kup samskih tako moških kot žensk. To kar se tebi dogaja je stanje psihe, ker razmišljaš o tem, ker obupuješ ker si sama, lej vsi bi radi bili v srečni dvojini, samo na silo ne grem, zato pa glavo gor nasmeh na obraz in veslo v nov dan. Če boš srečna in vesela ti, verjemi, ti life sam vozi ljudi nasproti.

Vsaj en, ki dojame poanto. Kako pa rešuješ tako situacijo? Mogoče dobim kako dobro idejo.

Seveda ne razumeš, ker si kratek čas samska in ni dolgo, kar si bila v vezi.

Ogromno stvari me veseli, ampak v teh stvareh srečujem ljudi, ki so vezani. Bralni krožki pa me res ne veselijo. Pa mislim, da to niti ni ravno možnost za spoznati kakega samskega moškega.
Z veseljem bi organizirala hribovski izlet pa se nihče ne odzove vabilu, ker gredo raje s partnerji.
Joj slikarstvo, že likovni pouk sem sovražila.

Na katerem forumu?

Prosim preberei kaj sem zgoraj napisala.

Očitno si štor. samskih žensk je na kupe, precej več, kot samskih moških..