Samo moška ali ženska zadeva

A je sploh pomembno? Zdaj si to, kar si.

Ne vidim, kaj bi se spremenilo, če ugotoviš kaj je vzrok in kaj posledica….če poznaš svoje želje, potem
je zame vse rešeno?
Če veš, kaj te privlači? S kom si srečna? Nimaš več kej dost gruntat…

Razočaranje je prav tako posledica nečesa kar si.
Tvoj problem ni usmerjenost, ampak odpor do življenja in lastnih občutkov.
Nič ali skoraj nič te ne more zadovoljiti in posledica je razočaranje.

zenskica, tebi bi priporočal, da si priskrbiš kako strokovno literaturo na temo medosebnih odnosov, ker je očitno, da nimaš najbolj zdrave predstave o tem, kako delujejo oziroma delujemo.
Če si tako zelo razočarana nad moškim spolom, je jasno, da vso krivdo za slabe izkušnje (nevede) projiciraš ali povsem nanje ali pa povsem nase. Oboje je narobe in nepotrebno. Za slab odnos in izkušnjo sta vedno odgovorna oba, če je govora o nekem odnosu, ki ni prisiljen in vanj vstopaš svobodno.
Torej pametno bi bilo ugotoviti, zakaj je prišlo do teh slabih izkušenj. To pa zato, da najprej odkriješ vzrok in zato, da nadalje odkriješ nove prijeme, ki bodo oziroma lahko tvoje bodoče odnose izboljšajo. To ti lahko povrne zaupanje oziroma pogum, da ti tudi moški spet prirasejo k srcu.
Slabe izkušnje z moškimi lahko zelo pogosto enostavno povežeš z odnosom s svojim očetom, ki verjetno ni (bil) tak, kot bi si želela. Te izkušnje se ponavadi le ponavaljajo v odnosu s partnerjem, dokler ne narediš koraka naprej in izstopiš iz začaranega kroga, ter prevzameš PRAVI DEL odgovornosti za odnose tudi nase. Nikoli pa vsega nase ali vsega na svoje moške. Partner se vedno le odziva na tvoie vedenje (ti potem na njegovo itn.), pa naj bo to ženska ali pa moški. Se bojim, da spol sploh ni pomemben.