PROSIM ZA NASVET HUDO PROBLEMATIČEN NAJSTNIK
Najstnik ,ki je hudo problematičen, nasilen in zelo uporniški obiskuje tudi psihoterapevta,socialno službo a vse brez uspeha.V glavnem se dobiva nasvete ,da je dovolj star ˝-14 let-da je odgovoren do vseh nalog doma in v šoli.Doma se ne uči, zvezkov nima,vse leti okrog njega , v šoli pa v zadnjem času kasira same cveke.Vsa svetovalna služba skorajda zahteva ,da se ga pusti pri miru, ker je to njegova dolžnost in sam nosi odgovornost.
Sprašujem vas ali niso starši le odgovorni in zahtevajo od otroka osnovne navade dela doma in odnosa do šole
hvala
Osnovno pravilo….. ni res kaj trdiš . Ljubečo mati in odgovornega očeta ? Ljubeča morata biti oba starša in tudi odgovorna morata biti oba starša. Starši kateri imajo tako imenovane problematične otroke ,morajo biti v prvi meri sami samozavesti in imeti samopodobo. Meja nekje mora biti. če boš otroku vse dovolil …potem pa čez par let videl ,da te otrok ..po domače ne šmirgla …. kaj je narobe?. Starši postavlljemo merila in otroka vodimo. res je ,da bo otrok tudi sam “raziskoval” svoje poti …ampak starši smo dolžni in odgovorni ,da jih usmerjamo in gledamo ,da počnejo stvari ,kateri ne bodo vplivale na slab odnos ..tako zunaj kot v sami družini.
Tiffany… to glede svetovalne službe in podobne ,nikakor ne more držati. Otrok pri 14 letih ne more .. v realnem svetu kakor ne po zakonu odgovarjati zase. meniim ,da se v prvi meri ne sme pritiskati nanj. Kot si napisala sklepam ,da ima pritiske v šoli ,potem pritiske glede “strokovnih delavcev” in verjetno tudi doma. Take pritiske še odrasel človek komaj zdrži ,kaj šele otrok. Starši moramo v prvi meri imeti vpliv na otroka in ,da nas spoštuje in ceni ,kakor tudi mi otroke. je pa prašanje v tvojem primeru …kakšni so starši ,kje je bila vzgoja prej ?
Lahko me sedaj tukaj na forumu obsojate ,vendar bom vseeno dal primerjavo. Če bom psa mladiča vodil skozi njegovo mladost ,da bo lahko delal kar bo hotel in ,da bo postal agresiven …potem pa tak na svoja nadaljna leta. Se bom čudil ,če bo potem agresiven do ljudi in živali ??? Mislim ,da se bom čudil ..in potem iskal pomoč. In v tistem trenutku ne bom mislil,da sem sam kriv ,saj sem ga tako vzgojil. Res je ,da ni vse v vzgoji temveč tudi v karakterju ..ampak veliko je v vzgoji doma in pa primerna ,”normalna”družba.
Božali sončka![/quote]
Ali pa tepli.
Moj sin ima sošolca, ki je glede šole čista nula, vedenjsko moteč, ni pa agresiven. Z njegovimi starši ni nič kaj posebej narobe, samo skrajno brezbrižni so in se jim enostavno ne ljubi ubadat z njim. So že malo starejši, pa spet ne prastari, in enostavno mislijo, da je pri 13, 14 njihovo delo končano.
Veliko problematičnih otrok rabi ravno ljubezen, občutek sprejetosti in spoštovanje. Prav zadnjega nam v odnosu do otrok pogosto manjka.
Absolutno ne gre za preveč božane sončke, sploh pri teh skrajnih primerih.
Božali sončka![/quote]
Ali pa tepli.
Moj sin ima sošolca, ki je glede šole čista nula, vedenjsko moteč, ni pa agresiven. Z njegovimi starši ni nič kaj posebej narobe, samo skrajno brezbrižni so in se jim enostavno ne ljubi ubadat z njim. So že malo starejši, pa spet ne prastari, in enostavno mislijo, da je pri 13, 14 njihovo delo končano.
Veliko problematičnih otrok rabi ravno ljubezen, občutek sprejetosti in spoštovanje. Prav zadnjega nam v odnosu do otrok pogosto manjka.
Absolutno ne gre za preveč božane sončke, sploh pri teh skrajnih primerih.[/quote]
Žal poznam primer preveč božanega sončka, ki je danes že odrasel moški in terorizira starše.
Nekdo je napisal, da ni nujno, da starši vse dovolijo, ampak da se jim ne da ukvarjat z otrokom. To je to. Tudi to je zanemarjen otrok, čustveno in vzgojno zanemarjen. Nepripravljen na spoprijemanje s težavami.
Vsekakor so vsi vzroki v družini, ne se slepit. karakter je malo, povsod pa so zraven družinske razmere.
od kje potem toliko sončkov in agresivnevežev, toliko brezbrižnežev, japijev in depresivcev. V moji okolici, mladi več ali manj živijo na grbi svojih staršev (pa ne mi rečt, da ni služb), uspešen pa samo en pa še ta je pod vprašanjem, če mu foter ne bi zapustil uspešnega servisa.
Torej kje so vsi tisti pravilnovzgojeni glede na vašo expertnost?
Ali pa tepli.
Moj sin ima sošolca, ki je glede šole čista nula, vedenjsko moteč, ni pa agresiven. Z njegovimi starši ni nič kaj posebej narobe, samo skrajno brezbrižni so in se jim enostavno ne ljubi ubadat z njim. So že malo starejši, pa spet ne prastari, in enostavno mislijo, da je pri 13, 14 njihovo delo končano.
Veliko problematičnih otrok rabi ravno ljubezen, občutek sprejetosti in spoštovanje. Prav zadnjega nam v odnosu do otrok pogosto manjka.
Absolutno ne gre za preveč božane sončke, sploh pri teh skrajnih primerih.[/quote]
Žal poznam primer preveč božanega sončka, ki je danes že odrasel moški in terorizira starše.[/quote]
Celega enega?
Ravno za vikend sva se z mamo pogovarjali o mojih sošolcih. Nekaj jih je pošteno zabredlo in ne boš verjela, vsi so bili grobo zanemarjani, nekateri tudi zlorabljani. Noben ni imel lepe mladosti. Jaz sem bila razvajena, za tiste čase pa sploh, pa ni nič narobe z mano, celo izjemno izrazito empatična sem.
Nekih sedem, osem let sem se ukvarjala s problematičnimi najstniki in z njimi pravzaprav sploh ni bilo dosti tega narobe. Dokler ni odvisnosti, se pustijo tudi še pri 15, 16 gnesti kot voljno testo.
14 letnik praviš!!! z 15 leti vzet iz šole in naj gre delat, fizično nekam!! poleg šihta pa redno obiskovat strokovno terpaijo. ali pa kr mladinski zapor!! starši so tako nesposobni, država pa niam časa se jebat z takimi. nas davkoplačevalsi denar bi moral it za tiste bolj inteligentne, umirjene ne pa za neke opice. to je za zazpor, nič drugega.
AH, JA, SEVEDA SLUŽBE SO. ZA MLADE JE TOLIKO SLUŽB, DA SE KAR D.R.E.K. DELA…[/quote]
Živ dokaz da so, sem jaz 2x v zadnjem letu menjala na boljše v gospodarstvu v popolnoma drugem poklicu kot sem izšolana:)
PS
Sedaj delam na projektu ekohiše, po poklicu sem pa družboslovc.[/quote]
Redna zaposlitev?
Ker projektno delo, delo na avtorske, s.p. in razne pogodbe in napotnice, se še dobi, ni pa to stalno delo. Redna zaposlitev za daljši čas je pa šestica na lotu.
Dejansko samo pametujete, kaj niso storili, kaj je bilo napak. Ja vemo nekaj je šlo napak, ampak časovnega stroja nimamo – kaj narediti sedaj, da se posledice omilijo, sanirajo. Avtorica, dejansko je to ravno ta čas ko “uradno” ne moreš nič. Mladoletnika ne moreš/ne smeš vreči na cesto. Dolžna si poskrbeti, da redno hodi v OŠ. Na cesto lahko gre pri 18 ko bodo še dodatna 4 zabluzena in izgubljena leta. Igorjev nasvet je čisto kul, ampak ni dejansko izvedljiv – 15letnik se lahko redno zaposli pod posebnimi pogoji, vendar dela ne najdejo še kvalificirani izkušeni ljudje. Če želi delati preko študenta, pa mora biti vpisan v SŠ iz katere bo pa letel zaradi špricanja.
Moj nasvet :
1. Vrži karte na mizo in mu priznaj svojo napako in nemoč pri pretekli vzgoji
2. Povej mu, daga imaš rada in želiš nekaj dobrega zanj, vendar nisi znala vzgajat, učit in delat. Sedaj ti je žal in boš naredila vse, da se popravi zadeva. Ti boš naredila kar je v tvoji moči, vendar je že dovolj velik, da se uči iz napak in prevzame del odgovornosti.
3. Predlagaj mu, naj razmisli kake 3-4dni in se domisli načrta kaj in kako bi on, kaj pričakuje od tebe, tudi ti povej kaj pričakuješ od njega. Skupaj poskušajta najti skupne točke in cilje.
4. Sprijazni se, da velikih sprememb ne bo, ne imej prevelikih pričakovanj.
5 Pri dogovorih začneš na začetku – z doslednostjo, spodbudo in nagrajevanjem želenega vedenja. Pri tem ne bodi pikolovska in ne imej prevelikih meril (npr. da ne je pred tv).
6. Določita si 3 velika pravila (npr. hodi redno v šolo, ne popiva, ni nasilen) in 3 majhna pravila (vsak dan nahrani mačka, poskrbi za pravočasno dostavo perilo do pralnega stroja -kje je do tedaj pod posteljo ali na radiatorju je trenutno na obstoječem stanju jebanje v glavo, saj niti temeljev nimata,…).
7. Natančno mu povej kaj bodo posledice in jih vztrajno izvajaj -če pozabi na perilo bo pač 2dni umazan (naj te ne bo sram pred sosedi -delaš dobro za otroka ne sosede). lahko mu pomagaš pri špricanju npr. da ga pelješ v šolo, da šprica le eno uro, potem se vrne k pouku, da ga spodbujaš k dobrim odnosom s pridnimi sošolci, obvesti tudi učitelje in naj mu ne težijo glede špricanja-pač neopravičena ura brez pametovanja in obsojanja, ocenjujejo naj njegovo znanje, tebe pa obveščajo kako in kaj…Če bo šprical šolo mu vzameš mobi,comp (ampak res). Če začne rohnet, ga opozoriš, če se te fizično loti pokličeš policijo in bodo ga poskušali streznit, drugače pač sledi vzgojno-izobraževalni zavod,…
8. Rabila boš vse atome moči in pogum.
9. Rabila boš jajca
10. Ukrepaj, čeprav se ti trga srce ob, policiji in vzgojnem zavodu, ampak krivdo in svoje temne občutke boš reševala pozneje, sama, s terapevtom. Nikakor ne pred otrokom, nikakor kazati dvomov, šibkosti…
11. Redki to zmorejo, tako kot redke ženske odidejo od nasilneža – če ne zmoreš in popuščaš, to pač sprejmi, zajebi otroka, sebi naprti jezo in krivdo, nam pa nehaj tukaj jamrat.
Otrok je sigurno problematičen že od malega.
Ker so imeli starši nepravi stil vzgoje.In pri petnajstih je otrok izstrelek, ki je že odletel.
Zelo dobra terapevta sta: Marko Juhant in dr.Bogdan Polajner.Oba se ukvarjata s stili vzgoje in težavami pri tem.
Oba poznam s predavanj in sta oba zelo dobra.
Mačku, ki mu je zrastel predolg in prekošat rep, je potrebno ta rep odstriči.
Vsega naenkrat ali vsak dan en centimeter?
Ja, to je pa dilema….
No, ta maček je ta najstnik, da ne bo pomote.
Sicer ima pa Marko Juhant knjigo – zelo dobro :Varuh otrokovih dolžnosti.
Zelo važno je pa tudi, kakšen je terapevt.
No, ta dva sta super!
Dva karakterno različna otroka ne moreš enako vzgajat, v bistvu ne smeš.
Tale tvoja upornica potrebuje veliko več občutka sprejetosti, kot starejša, ki staršem že v osnovi zaupa.[/quote]
Nikoli noben otrok ni deležen iste vzgoje.
Otroci v družini se že pri rojstvu razlikujejo, imajo vsak svoj položaj v družini (prvorojenec, drugorojenec—).Tudi mi se z leti spreminjamo, pridobivamo spretnosti pri vzgoji .Včasih starejšemu nekaj ne dovolimo, čez par let mlajšemu pa.Tudi družbene spremembe , prijatelji otrok vplivajo na to.
Dva otroka nimata nikoli enake vzgoje.Tudi dvojčka ne.
Ker sta si karakterno različno in mi reagiramo glede na njune situacije in reakcije.
Forum je zaprt za komentiranje.