preseliti se skupaj
ja, saj vem, da sem še mlada. Ampak čakat še npr. 3 leta in se tako malo videvati se NAMA zdi nesprejemljivo. Ja, nevem, kaj če ima on delo in jaz npr . prispevam 400€ mesečno potem se mu moram pokorit al kaj, ker on več da??? Neumno.
Problem je, da stalno službo lahko dobim tudi čez 5 let…in kaj bomo čakali 5 let? XD[/quote]
Od kod pa boš vzela teh 400€?
Aja, starši prispevajo. Ker od študentskega dela vem kako zgledajo prihodki in kako stalni so in sploh kako zaneseljivi so za selitev.
Torej tvoj partner bi moral vzeti kredit za nakup stanovanja ali bi bila v najemu?
V glavnem on bi očitno večino stroškov kril. Verjetno še za čas tvoje brezposelnosti, ker vemo kako je danes s službami.
Ti bi pa diktirala kako in kaj?
Vzemi punca pamet v roke in najprej naredi šolo in si najdi kolikor toliko resno službo in se potem menita o selitvi skupaj.
Dokler si pa kar takole nekaj pa je res malce čudno, da bi ti pogoje postavljala, on bi pa financiral.
Sploh pa mi ni jasno, da se nekdo pri 22ih tako zaletava v skupno življenje?
Najprej študij, potem služba, potem šele selitev, ko imaš s čim plačati, ne pa da na njemu vse visi.
Ali naj ib bilo celo tako. Da on pusti službo, kjer jo ima, se seli kamor bi ti hotela. Obenem pa naj še večino stroškov pokrije?
Tudi, če gresta v najem, je treba kaj opremiti in tako naprej. Stroški niso majhni.
ja, saj vem, da sem še mlada. Ampak čakat še npr. 3 leta in se tako malo videvati se NAMA zdi nesprejemljivo. Ja, nevem, kaj če ima on delo in jaz npr . prispevam 400€ mesečno potem se mu moram pokorit al kaj, ker on več da??? Neumno.
Problem je, da stalno službo lahko dobim tudi čez 5 let…in kaj bomo čakali 5 let? XD[/quote]
Od kod pa boš vzela teh 400€?
Aja, starši prispevajo. Ker od študentskega dela vem kako zgledajo prihodki in kako stalni so in sploh kako zaneseljivi so za selitev.
Torej tvoj partner bi moral vzeti kredit za nakup stanovanja ali bi bila v najemu?
V glavnem on bi očitno večino stroškov kril. Verjetno še za čas tvoje brezposelnosti, ker vemo kako je danes s službami.
Ti bi pa diktirala kako in kaj?
Vzemi punca pamet v roke in najprej naredi šolo in si najdi kolikor toliko resno službo in se potem menita o selitvi skupaj.
Dokler si pa kar takole nekaj pa je res malce čudno, da bi ti pogoje postavljala, on bi pa financiral.
Sploh pa mi ni jasno, da se nekdo pri 22ih tako zaletava v skupno življenje?
Najprej študij, potem služba, potem šele selitev, ko imaš s čim plačati, ne pa da na njemu vse visi.
Ali naj ib bilo celo tako. Da on pusti službo, kjer jo ima, se seli kamor bi ti hotela. Obenem pa naj še večino stroškov pokrije?
Tudi, če gresta v najem, je treba kaj opremiti in tako naprej. Stroški niso majhni.[/quote]
Sem hotla komentirat, pa je že vse tlele napisano.
Točno tako.
Ti bi se šla ful odraslo, ampak na tuj račun, pa še komandirala bi.
To ne gre, Za pogoje postavljat moraš tudi kaj ponuditi, ne samo
terjati.
ja, saj vem, da sem še mlada. Ampak čakat še npr. 3 leta in se tako malo videvati se NAMA zdi nesprejemljivo. Ja, nevem, kaj če ima on delo in jaz npr . prispevam 400€ mesečno potem se mu moram pokorit al kaj, ker on več da??? Neumno.
Problem je, da stalno službo lahko dobim tudi čez 5 let…in kaj bomo čakali 5 let? XD[/quote]
Od kod pa boš vzela teh 400€?
Aja, starši prispevajo. Ker od študentskega dela vem kako zgledajo prihodki in kako stalni so in sploh kako zaneseljivi so za selitev.
Torej tvoj partner bi moral vzeti kredit za nakup stanovanja ali bi bila v najemu?
V glavnem on bi očitno večino stroškov kril. Verjetno še za čas tvoje brezposelnosti, ker vemo kako je danes s službami.
Ti bi pa diktirala kako in kaj?
Vzemi punca pamet v roke in najprej naredi šolo in si najdi kolikor toliko resno službo in se potem menita o selitvi skupaj.
Dokler si pa kar takole nekaj pa je res malce čudno, da bi ti pogoje postavljala, on bi pa financiral.
Sploh pa mi ni jasno, da se nekdo pri 22ih tako zaletava v skupno življenje?
Najprej študij, potem služba, potem šele selitev, ko imaš s čim plačati, ne pa da na njemu vse visi.
Ali naj ib bilo celo tako. Da on pusti službo, kjer jo ima, se seli kamor bi ti hotela. Obenem pa naj še večino stroškov pokrije?
Tudi, če gresta v najem, je treba kaj opremiti in tako naprej. Stroški niso majhni.[/quote]
300-400€ DOBIM S ŠTUDNTSKIM DELOM IN NE STARŠI NE BI PRISPEVALI.
HMM, AJ ČE TAKO POGLEDAMO IMAŠ PO ENI STRANI PRAV… 🙁
OBA SE HOČEVA PRESELIT SKUPAJ, NE SAMO JAZ 😉 GLEDE STANOVANJA PA SPLOH NE VEVA KER JE USE TAKO DRAGO 🙁
USE SE SLIŠI TAKO ENOSTAVNO, SAJ MORDA PA JE RES PA DELAMO Z MUHE SLONA… :O
UBISTVU, NE ON IN NE JAZ NE MISLIVA BITI NARAZEN ŠE NPR. 3 ALI PA 5 LET, KER SVA MALO BO NARAZEN IN NAMA NI DOVOLJ DA SE VIDIVA 2X NA TEDEN. GLEDE TEGA SE STRINJAVA, DA JE TREBA NEKAJ PREŠTUDIRAT, DA BI V NEKI NE PREVEČ ODDALJENI PRIHODNOSTI ZAŽIVELA SKUPAJ. GLEDE TEGA UBISTVU NI DEBATE, TO BO TREBA NEKAKO , KER TAKO NI NIČ. PROBLEM JE: KAM, KAKO?! TI NEKO SREDNJO POT ALI KAJ? ALI PA SO TO ZAENKRAT LE NEREALNE SANJE?
ja, saj vem, da sem še mlada. Ampak čakat še npr. 3 leta in se tako malo videvati se NAMA zdi nesprejemljivo. Ja, nevem, kaj če ima on delo in jaz npr . prispevam 400€ mesečno potem se mu moram pokorit al kaj, ker on več da??? Neumno.
Problem je, da stalno službo lahko dobim tudi čez 5 let…in kaj bomo čakali 5 let? XD[/quote]
Od kod pa boš vzela teh 400€?
Aja, starši prispevajo. Ker od študentskega dela vem kako zgledajo prihodki in kako stalni so in sploh kako zaneseljivi so za selitev.
Torej tvoj partner bi moral vzeti kredit za nakup stanovanja ali bi bila v najemu?
V glavnem on bi očitno večino stroškov kril. Verjetno še za čas tvoje brezposelnosti, ker vemo kako je danes s službami.
Ti bi pa diktirala kako in kaj?
Vzemi punca pamet v roke in najprej naredi šolo in si najdi kolikor toliko resno službo in se potem menita o selitvi skupaj.
Dokler si pa kar takole nekaj pa je res malce čudno, da bi ti pogoje postavljala, on bi pa financiral.
Sploh pa mi ni jasno, da se nekdo pri 22ih tako zaletava v skupno življenje?
Najprej študij, potem služba, potem šele selitev, ko imaš s čim plačati, ne pa da na njemu vse visi.
Ali naj ib bilo celo tako. Da on pusti službo, kjer jo ima, se seli kamor bi ti hotela. Obenem pa naj še večino stroškov pokrije?
Tudi, če gresta v najem, je treba kaj opremiti in tako naprej. Stroški niso majhni.[/quote]
Ste mi prav malo odprli oči. Res bi imel veliko na grbi… :O Očitno bo treba še malo potrpet.. :S
Poglej, saj zdaj je v tej temi praktično vse napisano; odločitev je na tebi, v kolikor on ne želi drugače kot je trenutno (glede službe)
Torej če ne on ne ti ne mislita bit narazen še 3-5 let, ga vprašaj, kaj bi on naredil……… simpl, vprašaj, ga kak bi on rešil zadevo, če mu prepustiš reševanje. Ko ti bo podal odgovor (tu moraš vztrajat na dejanskem odgovoru oz. repitvi ne izogibanju) boš vidla kaj njemu pomeni več, šiht ali ti, nato se boš ti lažje odločla. Če bi on raje ostal tam kjer je, da bo imel delo, potem to pomeni, da je izbral službo nad tabo, torej odpade dejstvo, da si oba želite skupaj živet, ampak samo ti, nato lahko narediš naslednji korak kot sem ti povedal, kaj ti je pomembneje, kariera ali moški.
In izhajaš iz tega.
Neumnost! Kaj na potem pusti službo in naredi kaj? Se preseli k njej v kartonsko škatlo, da ji dokaže, da je izbral njo in ne delo? Mislim…
Neumnost! Kaj na potem pusti službo in naredi kaj? Se preseli k njej v kartonsko škatlo, da ji dokaže, da je izbral njo in ne delo? Mislim…[/quote]
Ja glej, jaz ne pravim kaj je dobra zamisel in kaj slaba, ampak to samo pove, kaj si bolj želi, simpl, sicer pa ona trdi, da bi on ”zlahka” dobil drugo službo, če je to res, ni problema, z njegove strani je potem samo odločitev al si bolj želi dream joba ali dream punce.
odgovor razjasni marsikaj
no, razmišljala sva ubistvu, da bi se dobila na “pol” poti. On bi imel do dela 15 min (6x na teden, stroški neplačani), jaz pa imam potem 1 uro vožnje zaenkrat, potem pa upajmo da bi dobila bližje službo. 🙂 ampak to seveda ni ravno realno, ker potem lahko delam sam za pot…usak dan 2 ure vožnje… 🙁 in je spet vse na njemu…
aja, če pa bi naneslo tako da bi jaz dobila kakšno bolj konkretno delo v kraju kjer študiram, bi šla tja v primeru da bi si on prej tam našel službo ki mu ugaja…če ne itak brezveze
Verjetno mu paše svoboda, tebe pa straši ta njegova “svoboda”, da ti ne bi ušel (k drugi), če si komaj 22, praviš. Za ta leta ne rabita živeti skupaj skoz kot stara zakonca, ker za to je še čas. Kaj pa če bi recimo v tujini študirala, pa se še mesečno morda ne bi videla. Zdaj če čutiš, da si ne želi biti “resen” s tabo in ni povsem odkrit, ga ne smeš siliti, kakor tudi ne sama “obešenjaško” vztrajati v tej zvezi.
Punca, pri 22ih se ti nikamor ne mudi.
Veš koliko nas je bilo takih starih 22? Pa se ne spomnim, da bi kdo od sošolcev na faksu na vso silo rinil skupaj živet. Ok, tisti, ki so skupaj v LJ bivali. Ampak ostalim se pa ni mudilo.
Celo življenje imaš še pred sabo.
Povprašaj malo sošolce pa ti bodo povedali, da imajo partnerje, ampak ne živijo skupaj. Vsaj velika večina ne.
Nič vama ne bo ušlo :).
– Kdo je pa rekel, da se on noče preselit z mano in da hoče nevem druge lovit? Glede tega ni debate, ker ni res in nevem kje si to pobral. 🙂
– Premlada gor pa dol, kaj pa vem, odvisno za kaj. Hm, recimo, da bi bila oba iz istega mesta in bi šla po nekaj letih razmerja v skupno stanovanje…v tej situaciji to sploh nebi bilo nič kaj takšnega, ker se nobenmu zareč ne bi bilo treba noben stvari odpovedat. In ne bi bila premlada in jih veliko tako živi.
– Mislim, da nisem premlada, vsaj zase ne. Oba čutiva, že kar nekaj časa, da je prišel čas za ta korak in ne samo jaz, da ne bo pomote…hehe 🙂
– Moji sošolci nimajo resnih zvez, tako da se nas ne more metat v isti koš 🙂
– Spider, res da ima on že zasidrano in nekako preštudirano življenje…ampak, saj je tudi 5 let starejši od mene, hvalabogu da ima zrihtano to 😀 Pri skoraj 28 letih se to nekako spodobi hehe 🙂
Najprej končaj šolo punca, najdi službo in potem razmišljaj o stanovanju.
Ja, močno močno premlada si. Bolje rečeno preveč nezrela. Zrela oseba bi razmišljala o tem, da je treba najprej imeti finance. Nezrela oseba pa misli da bo vse kar zastonj.
Si se sploh pozanimala kaki so stroški za najem ali nakup stanovanja? Si predvidela kaj to? Sta se pogovorila o tem kdo bo vse to plačal?
ja smo se pozanimali ja…drago kot žafran seveda.
Glede stroškov pa…če je on zaposlen in pritaknem jaz še 400 € zraven, mislim, da bi morali preživet no :)…
Jaz vse to razumem, ampak mislim, kdo pa še dandanes gleda tako. Pa ne samo za it skupaj živet, tudi za imet otroka npr, ni več prvo štalca pol kravca varjanta.
Lahko čakamo da se zaposlim, seveda, še 5 let se bomo torej videvali 1x do 2x na teden…no go…
Da si premlada, je relativno težko trdit. To niti ni nujno. Bolj je problem to, ker se nimata kam preselit, nimata svojega stanovanja. Če gresta na pol poti in v najem, je takoj 300-400€ na mesec treba odšteti samo za najem. Če vama gre ven z njegovo plačo, potem ja, ne računajta pa pri tem na kakšen tvoj študentski zaslužek, ker ni nujno, da bo. Tisto naj bo za bonus, če že bo kaj.
Povprašaj malo druge kake stroške imajo, ko živijo zase.
Pa boš ugotovila, da morajo plačati tudi po 400€ samo za najemnino, brez stroškov. Pa najemnino je treba plačat vsak mesec, ne le takrat, ko mogoče kaj preko študenta zaslužiš.
Sploh pa računaj še na stroške selitve, opreme in vsega tega.
Pogosto moraš še par najemnin vnaprej plačat.
Fant bo hitro pogruntal, da to ni tako enostavno. Ne vem, če te bo še tako lepo gledal, ko bo ugotovil, da svoje plače nima več le zase, ampak da mora z njo preživljati tudi tebe.
nism rekla da bo država “častila”, kaj obtožujete… kdo pa to reče?
Ja vem da je toliko najemnina-ogromno, to je tudi problem. 🙁
Nevem, mislim, da če živiš skupno življenje (kar sva tudi že izkusila), si nekako po zmožnostih delaš stroške in tudi denar. In ne gledaš npr. a to sem plačal jaz ali pa ti, isto je v zvezi…koga briga kdo plača, tisti ki ima da…enostavno ko pasulj. Pa ne namigujem na to da mora zdaj se on plačevat, daleč od tega, pri nas gre ponavadi na pol 🙂 Je pa res da kakšno pijačo več plača on… kar je tudi normalno če je zaposlen jaz pa študent…:)
Forum je zaprt za komentiranje.