POZOR PRED NOVIM PREHRANSKIM NATEGOM
Prihaja nova kemikalija, hujša od aspartama
Vajeni smo že, da je v hrano dovoljeno dajati karkoli. In vsak dan vidimo na trgovinskih policah toliko slabega, da si mislimo, da slabše že več ne more biti. Ampak prehranska industrija ima vedno v rokavu še kakšnega (kemičnega) asa. In tokrat je prekosila samo sebe.
Tokrat bo dala na trg čuden zmazek, katerega točno sestavo ne pozna nihče, izdelovalcu je pa tudi ni treba prijaviti, saj gre po njihovem lastnem mnenju za »hrano«, sestava hrane pa ni nekaj, kar bi bilo potrebno prijaviti, preveriti ali celo odobriti. V resnici gre za komponento prehranske arome, ki ima lastnosti droge, saj spreminja naše zaznavanje okusa, to pa pomeni, da ima na telo – in na možgane! – kemično delovanje.
Delovanje, ki ga nihče ni testiral.
Zadeva se imenuje Sweetmyx, izdeluje pa jo podjetje Senomyx. Po imenu sodeč bi pričakovali, da gre za kakšno sladilo, ali pa mešanico sladkorja in sladil. V resnici ta kemikalija nima okusa, ne sladkega ne katerega drugega, je pa zmožna na nenaraven način okrepiti našo individualno zaznavo sladkega okusa. To pomeni, da lahko nekemu izdelku dodajo bistveno manj sladkorja kot doslej, pa se bo vseeno zdel zelo sladek, ker bo kemični izum Sweetmyx to v naših možganih umetno povzročil. Za industrijo je to prava mana z neba, saj bodo po eni strani porabili manj sladkorja in s tem prihranili, po drugi strani pa bodo lahko na ovitku deklarirali manj kalorij, saj Sweetmyx kalorične vrednosti nima, in se tako pretvarjali, da je dotični umetni izdelek bolj zdrav.
Sweetmyx, znan tudi pod oznako S617, deluje tako, da v možganih sproži lažen občutek sladkosti. Če vam to ne deluje dovolj znanstvenofantastično, berite naprej. Kajti način, kako so to patentirano kemično snov odkrili, je več kot srhljiv. Podjetje je najprej kloniralo človeške okušalne brbončice. Nato so te klone obstreljevali z milijoni različnih molekul, da bi odkrili, katere kemične snovi se na klonirane brbončice najbolje vežejo in pri tem povzročijo najmočnejši umeten sladek okus. Zmagovalec tega tekmovanja kemikalij pa je bil Sweetmyx.
Če smo natančni, bi se morala snov, ki spreminja občutke in zaznavanja v naših možganih, obravnavati kot zdravilo in bi morala biti kot taka v kliničnih preskušanjih temeljito in vsestransko testirana. Vsa novo odkrita zdravila je naprimer potrebno testirati od 15 do 20 let, prede jih lahko dajo na trg.
Osebno vsekakor ne želim vnašati v telo snovi, ki bo v mojih možganih karkoli spreminjala; če ta snov ni bila preizkušena in preverjena, pa še toliko manj. Neprofitna skupina Feingold Association, ki preučuje učinke prehranskih barvil in drugih aditivov na otroke, o Sweetmyxu pravi takole: »Ko ima neka kemikalija močan vpliv na to, kako telo deluje, kako zaznava svoje okolje in kako se nanj odziva, taka snov na vsak način ni nič drugega kakor zdravilo. In v takem primeru je potrebno skrbno preučiti njegove stranske učinke.«
Toda ker je Senomyx izjavil, da gre ‘samo’ za prehranski aditiv, zakonodaja pa take aditive predstavlja kot nekaj nepomembnega, saj gre to bolj na roko prehranskim korporacijam, ki nato lahko stlačijo v prehransko verigo karkoli, se bo Sweetmyx lahko uporabljal brez posebnih preverjanj, ali je varen in kaj v telesu še povzroča. Sploh pa kaj recimo povzroča na dolgi rok ali v kombinaciji z drugimi kemikalijami, s katerimi nas umetni izdelki prehranske industrije tudi še osrečujejo. Izdelovalcu pa tudi ni treba navesti, katere sestavine vsebuje – saj zakon poskrbi, da je to poslovna skrivnost – oziroma kam ga bodo dodajali. Res čudovito. Zadošča, če izdelovalec kar sam zatrdi, da je Sweetmyx varen … ker on tako pač meni. Korporativni profit je važnejši od človeškega zdravja in življenja.
Ne glede na študije, ki jih ni bilo (ali pa zanje ne vemo, ker če bi bile za izdelovalca ugdne, bi jih ta že objavil) pa je že iz primera umetnih sladil znano, da se telo ne odziva dobro, kadar mu umetno vzbujamo določene vtise in okuse. Če možgani začutijo, da prihaja nekaj sladkega, vseeno sprožijo izločanje insulina, pa čeprav sladkorja (ali kalorij) v resnici ni bilo. To izčrpava trebušno slinavko in zmanjšuje odzivnost celic na insulin. Prav tako pa to zmede hormone lakote in sitosti ter povzroča v telesu nenaravne posledice. Prav to je razlog, da umetna sladila, kot se je izkazalo, redijo, pa čeprav nimajo kalorične vrednosti.
Sweetmyx je varen samo za izdelovalca. Bolje rečeno, varno ga je lansirati, saj so dobički od njegove prodaje zagotovljeni. Za to je poskrbel zakon, ki vedno daje prednost kapitalu. Za varnost ljudi pa je poskrbljeno bistveno manj. Ljudje morajo kot še vedno doslej poskrbeti sami zase.
Na srečo se je Senomyx že pohvalil, da bo eden prvih izdelkov, kjer bodo to kemikalijo začeli uporabljati, Pepsi Cola. Torej smo zdaj posvarjeni. Izogibajte se tudi sicer vsem živilom, ki imajo v svoji sestavi umetne arome, umetna sladila in podobno. Ne pijte umetnih pijač, pa če vsebujejo ojačevalce okusov ali ne. Ali še bolje, izogibajte se vsej procesirani hrani, to pa pomeni vsemu, kar v Naravi ne obstaja – razen če ne želite biti del velikega kemičnega eksperimenta na človeštvu. Zelo verjetno je, da se bodo izdelki, ki bodo vsebovali Sweetmyx, na embalaži tudi ponašali z nižjo kalorično vrednostjo ter seveda z nižjo vsebnostjo sladkorja, tako da je to še en signal, na katerega velja biti pri nakupih pozoren.
Bodite previdni in ne uživajte umetnih izdelkov prehranske industrije, saj je po mnenju mnogih gensko spremenjena hrana v primerjavi s Sweetmyxom neverjetno nedolžna in neproblematična. Sweetmyx je hujši od aspartama in natrijevega glutaminata skupaj. In morda je prvi, ne bo pa ostal edini. Jejte samo naravno hrano, ker je samo ta zdrava in samo ta hrana. In povejte naprej. © Zdravje PovejNaprej
Grozljivo kaj vse poskušajo uturit in grozljivo, kaj vse je pripravljen človek narediti, da onemogoči svojo konkurenco, za večji dobiček. Zdaj seveda ne moremo vedet, za kaj gre, vsekakor pa je bolje izgoibati se teh “novih” prehrambenih izdelkov. Naj drugi testirajo.
In kako boš vedel (če je res kaj na tem), ali je kaj v hrani ali ne?
Zelo malo ljudi poznam, ki ob vsakem nakupu berejo deklaracije in iščejo aditive….če jih sploh napišejo gor…[/quote]
Tudi, če bereš razne deklaracije, potrebuješ specialno poznavanje njihovih pomenov in vplivov. Najbolje čimveč domače prehrane in z domačega vrta. Ko jih j..e.
Kako to misliš, z onemogočanjem pridelave hrane doma ?[/quote]
No zadeva je že precej daleč….ko semen za večje pridelovalce NE SMEŠ več pridobivati sam,
lahko jih samo še kupuješ od korporacij….
Počasi boš kaznovan, če si boš spravil semena od paradajza od lani…tja gremo postopoma..
Korporacije že dolgo prevzemajo nadzor nad pridelavo hrane, farmacija želi celo preprečiti, da bi
lahko od zeliščarice na tržnici kupil kamilice….ker moraš kupiti tablete, ne kamilic…to je bil znan
poskus “nadzora” pri nas nekaj let nazaj, se ne spomnite?
Ne mislim, da bo vrtičkarstvo kmalu ogroženo, ampak njive so pa že. Gensko spremenjene rastline
ravno toliko, da seme drugo leto ne kali več in ga moraš kupovati vsako leto sproti.
Da te rastline slučajno zbolevajo za boleznimi, ki jih slučajno zdravi škropivo iste firme, sploh ne
omenjajmo…
Me zanima kdo si bo upal priti k meni in pogledati kaj sadim in kakšna semena imam. Mu obljubim, da v enem kosu ne bo odšel.
Meni ne bo nihče tega prepovedal in ker je to nasilje psihopatov, se bom proti njim boril.
Že tako imam poln k…. te mafijske države in bolanih ljudi, ki nam krojijo usodo.[/quote]
Prišli bodo in pobrali vsa semena. Če boš hotel kaj saditi, boš moral kupiti in poleg tega še polno fitofarmacevtskih sredstev, da ti bodo rastline sploh uspevale. In seveda nič od tega ne bo bio.
Me zanima kdo si bo upal priti k meni in pogledati kaj sadim in kakšna semena imam. Mu obljubim, da v enem kosu ne bo odšel.
Meni ne bo nihče tega prepovedal in ker je to nasilje psihopatov, se bom proti njim boril.
Že tako imam poln k…. te mafijske države in bolanih ljudi, ki nam krojijo usodo.[/quote]
Prišli bodo in pobrali vsa semena. Če boš hotel kaj saditi, boš moral kupiti in poleg tega še polno fitofarmacevtskih sredstev, da ti bodo rastline sploh uspevale. In seveda nič od tega ne bo bio.[/quote]
Kdo bo prišel in kam ?
Me zanima kdo si bo upal priti k meni in pogledati kaj sadim in kakšna semena imam. Mu obljubim, da v enem kosu ne bo odšel.
Meni ne bo nihče tega prepovedal in ker je to nasilje psihopatov, se bom proti njim boril.
Že tako imam poln k…. te mafijske države in bolanih ljudi, ki nam krojijo usodo.[/quote]
ima skela kar prav ko svari pred multinacionalkami glede preprovedi uporabe semen, o tem je bilo že dosti zapisanega, predvem Sanja Lončar je o tem veliko pisala , primer so recimo bizarne tožbe Monsanta, malo poguglaj pa boš videl o čem je govor
Prišli bodo in pobrali vsa semena. Če boš hotel kaj saditi, boš moral kupiti in poleg tega še polno fitofarmacevtskih sredstev, da ti bodo rastline sploh uspevale. In seveda nič od tega ne bo bio.[/quote]
Kdo bo prišel in kam ?[/quote]
Malo beri, kaj že počnejo v tujini, kako ropajo po vaseh. Z raznimi odredbami določajo le omejene količine poljščin. Aja, ukradena semena patentirajo, zdaj jim pa plačaj za uporabo:).
Me zanima kdo si bo upal priti k meni in pogledati kaj sadim in kakšna semena imam. Mu obljubim, da v enem kosu ne bo odšel.
Meni ne bo nihče tega prepovedal in ker je to nasilje psihopatov, se bom proti njim boril.
Že tako imam poln k…. te mafijske države in bolanih ljudi, ki nam krojijo usodo.[/quote]
ima skela kar prav ko svari pred multinacionalkami glede preprovedi uporabe semen, o tem je bilo že dosti zapisanega, predvem Sanja Lončar je o tem veliko pisala , primer so recimo bizarne tožbe Monsanta, malo poguglaj pa boš videl o čem je govor[/quote]
To mi je vse znano.
Me zanima kdo si bo upal priti k meni in pogledati kaj sadim in kakšna semena imam. Mu obljubim, da v enem kosu ne bo odšel.
Meni ne bo nihče tega prepovedal in ker je to nasilje psihopatov, se bom proti njim boril.
Že tako imam poln k…. te mafijske države in bolanih ljudi, ki nam krojijo usodo.[/quote]
Lej, saj ne bo tako. Tudi v poljedelstvu ni šlo čez noč.
Enostavno bodo začeli prodajati semena, ki bodo kalila samo eno leto. Hibride, kot jih že prodajajo
za koruzo, krompir, industrijske rastline.
Zato že povsod obstajajo društva (tudi pri nas, če malo poguglaš) ki se aktivno ukvarjajo z ohranjevanjem
“starih sort” in ohranjanju semen….
Samo – kaj bo eno ljubiteljsko društvo vrtičkarjev proti korporaciji, ko se bodo te spravile na njih?
Brez skrbi, da bodo sprejeli zakone, ki bodo zadeve “uredile” njim v prid….
Kam smo prišli, da postaja hranjenje semen ilegalno in nakup zastrupljenih semen, legalno. In to samo zato, da imajo lahko določenih posamezniki milijonski dobiček, ker z manj niso zadovoljni.
Forum je zaprt za komentiranje.