pokvarjena

Jaz samo pravim, da se ne bi svet podrl, če bi koga ubila. Ti si to, da se svet ne bo podrl navedla kot razlog, naj se ne sekira, ne jaz. 😉

Veste, kaj me je najbolj razočaralo v tej temi? Ponavadi moškim očitamo, da so bolj divje sorte, ampak v tej temi skoraj vse sodelujoče ženske podpirajo/sugerirajo molčanje “kršiteljice”. 🙁

Antilopa, tudi tebe ima rad in žal mu je za vse psihične bolečine, ki ti jih je delal…malo se je vračunal s tvojim karakterjem, je mislil, da si mirna kot jaz in mu boš odpustila…pa saj si mu, ali ne pač 🙂 :)[/quote]

Jaz sem mu vse odpustila, že zdavnaj. 🙂

Jemljimo si zgled po njih a ne…. 🙁
Potem se pa lahko takoj nehamo zgražati nad politiki in lopovi, ki nikoli ne priznajo svoje krivde in prevzamejo svoje odgovornosti, ko kradejo in uživajo na račun “nevednosti” drugih.

Uvid v lastno življenje je mogoč samo z resnicoljubnostjo do samega sebe.

To je povsem normalno. Ženske so tiste, ki jih je ponavadi bolj strah takih situacij, one večkrat stvari prikrijejo, iz strahu pred posledicami.

V primeru enkratnega dejanja v preteklosti, tudi če je šlo za ponavljajoče in se ne bo nikoli več ponovilo, če sta se ponovno našla, je nasvet enak za oba spola, takih stvari partnerju/partnerici ne smeš in ne moreš povedati. Za to so zaupni prijatelji, psihiatri, duhovnik ali ap kot neznanec neznancu, internet…

Res ni prav, kar je naredila. Sploh recimo kaj je naredila ljubimcu. Nič kriv pa ga je prizadela.
Ampak zakaj bi naredila še več škode kot jo je?
Če sta z možem uredila zadeve, zakaj bi zdaj na plan prinesla to prevaro?
Edino to lahko rečem, da naj bo korektna in se spomni svojih napak, če bo kdaj ugotovila, da jo bo mož varal.
Jaz osebno vem, da bi raje videla, da mi mož zamolči to dejstvo.
Sem recimo prebrala, da je bila hladna do moža. Očitno mož tega ni opazil. Očitno je imel razlog, da ga to ni zmotilo. Pač je bilo nekaj med njima, kak spor, kaka zamera, da je bilo tako kot je bilo.
Zdaj pa se je uredilo.
Zdaj težo napake nosi ona. Če pove možu, bo trpel še on.

Pa tudi sicer moški težje preživijo prevaro, ker se ne sprijaznijo samo z odtujenostjo in trenutkom slabosti, (kot se prevarane ženkse) ampak to potegna za sabo mnogo več, ranjen je njihov moški ponos z večnimi vprašanji kaj in zakaj in kdaj in kako… niti to da bi on isto njej vrnil, mu ne bo pomagalo.
Mislim da je tu razlika med partnerstvom in prijateljstvom. Prijateljstvoje dosti bolj strpno in odpuščajoče. Prijateljstvo je ljubezen z glavo, partnerstvo je ljubezen s srcem..
če sploh je ljubezen…ne pa ekonomski socialni pakt–

Tisti, ki predlagate “molčanje” ste tako v to idejo zaverovani, kakor da bi bili že sami v podobni okoliščini in izkustveno veste, da je to boljša pot od tiste “ki temelji na zaupanju” – pa je res boljša, primernejša, zdrava?

Jemljimo si zgled po njih a ne…. 🙁
Potem se pa lahko takoj nehamo zgražati nad politiki in lopovi, ki nikoli ne priznajo svoje krivde in prevzamejo svoje odgovornosti, ko kradejo in uživajo na račun “nevednosti” drugih.[/quote]Kar neka pavšalna relativizacija…

Hotela sem napisati, koliko je umorov zaradi prevar, kot je to v tistem znamenitem antilopinem hollywoodskem filmu, in koliko je mrtih vez, ko so drug do drugega brutalno nespoštljivo iskreni…ker vsega partnerju ne moreš reči, niti prijatelju ne…spoštovanje ni enoznačno in najlažje je, ko preneseš svojo slabo vest, svojo pokoro, svoj greh na drugega…

Potem pa poglejmo drugače. Je res prevara le to, da smo seksali z nekom drugim?
Prevara je še lahko marsikaj drugega. Če se najde kdo, ki ni še nikoli nikogar prevaral, naj obtožuje.
Verjetno imamo vsi kaj masla na glavi in kako prevaro na vesti. Verjetno tudi veste kako vest peče (tisti, ki jo imate), če nekaj takega grdega narediš. Pa ste res vsem vse povedali?
Vse mladostniške prestopke, ki bi prizadeli starše? Vse grde stvari, ki ste jih naredili, izpovedali nekomu, ki bi ga to prizadelo?
Dvomim. Včasih je bolje obdržati to v sebi, ker z izpovedjo še bolj prizadanemo.

V primeru enkratnega dejanja v preteklosti, tudi če je šlo za ponavljajoče in se ne bo nikoli več ponovilo, če sta se ponovno našla, je nasvet enak za oba spola, takih stvari partnerju/partnerici ne smeš in ne moreš povedati. Za to so zaupni prijatelji, psihiatri, duhovnik ali ap kot neznanec neznancu, internet…[/quote]
Zakaj pa ne bi v prihodnosti ponovilo še večkrat? Nekih hudih posledic tako ni bilo, samo še dodatna zabava je, se “splača”. Pa vedno se lahko komu zaupaš. :))
Lahko je rečt ne povedat, če bi ga rada obdržala. Ampak bistvo problema je v njunem odnosu, ki ni v redu, če ju je pripeljal do tega. Mogoče pa je res, da bo zdaj njun odnos boljši kot še nikoli. Ampak verjetnost je mala.

Se ti res zdi najlažje? Meni se zdi, da je to njej nekaj najtežjega in verjamem, da bi bilo vsakomur v taki situaciji. V resnici pa je lažje zamolčati in ti to dobro veš.

Sama nisem bila, vsaj ne da bi to vedela, ampak saj se ni treba vsake stvari emprirično preizkusiti, ali pač?
Tu gre za to, da ona rabi odpustek. In tega ji ne more dati njen mož, ker ga bo to preprosto preveč prizadelo, če jo ima še rad.

Se ti res zdi najlažje? Meni se zdi, da je to njej nekaj najtežjega in verjamem, da bi bilo vsakomur v taki situaciji. V resnici pa je lažje zamolčati in ti to dobro veš.[/quote]Ne ni res

Če vojak ubije “nasprotnika” je odlikovan
če pa “svojega” gre pa v arest ☺

matr ste patetični … kot, da mu je pred matičarjem dala svojo fračo v last in posest ☺
a ščije lahko iz svoje “notranje” potrebe brez, da se ob tem nasadi na njegovega cu.rak.a ☺

Marko, zakaj se ti zdi tako nujno, da njuno razmerje razpade? Če bo sama nosila svojo krivdo, bo razmerje mogoče spet oživelo. Če bo povedala možu bo breme iz svojih pleč dala na njegova, razmerje pa bo verjetno razpadlo.

Na tak način lahko upravičujemo tudi vse najhujše zločine, zato se s takim načinom soočanja niti približno ne morem strinjat. Marsikdo jo je že odnosel brez posledic, saj zato pa je vedno več prevar in zlorab. Ljudje se učimo drug od drugega, samo ne vprašamo se, kak zgled dajemo drugim inkam to vse skupaj vodi.

Sama nisem bila, vsaj ne da bi to vedela, ampak saj se ni treba vsake stvari emprirično preizkusiti, ali pač?
Tu gre za to, da ona rabi odpustek. In tega ji ne more dati njen mož, ker ga bo to preprosto preveč prizadelo, če jo ima še rad.[/quote]

Je možno imeti s človekom kakovosten odnos, če mu/ji lažeš, zamolčiš bistva, sebe. Je enostavno živeti z nemirno vestjo in emotivnim stresom? Sem bolj za to, da se je potrebno odločati po svoji vesti in za odločitev znati živeti s posledico, najslabše je če sploh ne odločiš oz pometaš pod preprogo, ker je tako manj boleče – toda za koga? To kar bi mene bolelo, ni enako temu kako bi tebe bolelo.

Se ti res zdi najlažje? Meni se zdi, da je to njej nekaj najtežjega in verjamem, da bi bilo vsakomur v taki situaciji. V resnici pa je lažje zamolčati in ti to dobro veš.[/quote]Marko ti si tipični razumski človek-stroj, verjetno na mizi nimata nobene kruše drobtinice in nobeneba mikrograma prahu v kotu za vrati…vezi med ljudmi se ne da meriti z merskimi enotami, pojmi kot so spoštovanje ljubezen, privrženost, zvestoba etc so absolutni smao za vrati sv petra… ne pa tukaj na tem svetu in še manj, da bi lahko drug o drugem špeklurila, kaj je komu najlažje oz najtežje…

npr. Dolfeta in nemce so potolkli, ker je skuril premlo židov
Stalin je mirno doživel svjo smrt, pa je dal pobiti na 10 milijonov svojih
ZDA predsedniki (po vrsti vsi) mirno pošiljajo pobijati po svetu kamor pač nanese
…
ni bistvo v tem kaj je “dogodek” … bistven je naš odnos do storilca ☺

Sama nisem bila, vsaj ne da bi to vedela, ampak saj se ni treba vsake stvari emprirično preizkusiti, ali pač?
Tu gre za to, da ona rabi odpustek. In tega ji ne more dati njen mož, ker ga bo to preprosto preveč prizadelo, če jo ima še rad.[/quote]

Je možno imeti s človekom kakovosten odnos, če mu/ji lažeš, zamolčiš bistva, sebe. Je enostavno živeti z nemirno vestjo in emotivnim stresom? Sem bolj za to, da se je potrebno odločati po svoji vesti in za odločitev znati živeti s posledico, najslabše je če sploh ne odločiš oz pometaš pod preprogo, ker je tako manj boleče – toda za koga? To kar bi mene bolelo, ni enako temu kako bi tebe bolelo.[/quote]No to o čemer ti pišeš, je fair odnos, in to je prijateljstvo. V ljubezni pa je drugače…

Se ti res zdi najlažje? Meni se zdi, da je to njej nekaj najtežjega in verjamem, da bi bilo vsakomur v taki situaciji. V resnici pa je lažje zamolčati in ti to dobro veš.[/quote]Ne ni res[/quote]
Seveda je lažje, njej je lažje. Za moža je seveda težje. Ampak ona ne bo nosila moževe bolečine. Če bi jo, ga nikoli ne bi prevarala, saj bi imela to bolečino pred očmi že takrat.
Zdaj se samo boji njega izgubit, prej se tega ni bala, ker je sedela na dveh stolih in je imela polno rit vsega.

Se ti res zdi najlažje? Meni se zdi, da je to njej nekaj najtežjega in verjamem, da bi bilo vsakomur v taki situaciji. V resnici pa je lažje zamolčati in ti to dobro veš.[/quote]Marko ti si tipični razumski človek-stroj, verjetno na mizi nimata nobene kruše drobtinice in nobeneba mikrograma prahu v kotu za vrati…[/quote]
Še sreča, da sem. :)) Glede drobtinic in prahu se pa močno motiš. Je prej obratno. 🙂 Imaš slabo predstavo o meni oziroma o “razumskih” ljudeh.