Podjemna pogodba – elementi delovnega razmerja

Se vedno govorimo o dveh zadevah – eno je pogodbeno sodelovanje, kjer izvajalec tako zeli in mu ustreza, drugo pa je, da je izvajalec prisiljen v tako delo.

Kot receno – ja in ne. Se strinjam, da doloceni delodajalci poskusajo na ta nacin ublaziti nekompetentnost strateskega vodstva na ta nacin, da poskusajo izrabiti naivnost ljudi (Kdo pa v resnici od preprostih ljudi ve, kaj je netto, kaj bruto, kaj drugi bruto in koliksen je skupni strosek delodajalca?) in/ali se ogniti riziku (strosku) odsotnosti. Je pa treba tudi priznati, da je prezivetje teh podjetij v vsakem primeru na nitki in je torej kakrsnakoli oblika zaposlitve v takem podjetju vse prej kot varna.

Po drugi strani pa je tudi res, da si ljudje prevec zatiskajo oci, politika z institutom minimalne place pa tudi. Psiholosko bi prehod iz dolocanja minimalne place na minimalno urno postavko verjetno pomenil ze prvi pomemben korak. Dejstvo namrec je, ne glede na to, koliko tega ne zelimo, da bo potrebno zaceti razmisljati o fleksibilnejsih oblikah zaposlitve, kar pomeni tudi klik v glavi, da bo morda t.i. poln delovni cas potrebno nabrati pri vecih delodajalcih (ki so lahko povsem korektni in poslovno uspesni – tudi zaradi tega, ker znajo prav oceniti, koliko potrebujejo in kaj si lahko privoscijo v smislu odhodkov).

Ker s(-m-)o ljudje se vedno raje kot noji in tiscimo glave v pesek pa omogocamo zlorabe iz prvega odstavka. Raje smo tiho in potrpimo vsemogoce, kakor da bi pomislili, da bi morda lahko naredili kaj drugace. Da bi hoteli narediti (ali pristati na) kaj drugacnega. Zakaj gospa, ki jo ti omenjas tolerira delo kot zunanja izvajalka, ceprav si tega domnevno ne zeli? Verjetno se ji zdi tako vendar najbolj udobno. Pomisli, da bi delala za vec delodajalcev jo je ocitno groza. In zato (tudi ona sama) pristaja na “umazano igro”. Ne zaveda pa se, da na ta nacin tudi pripomore svojo kapljico k poslabsanju razmer. Ker ce bi delodajalca postavila pred dejstvo – bi morda ostala brez zaposlitve s polnim delovnim casom.

Za to igro sta potrebna vendar dva in dokler “sibkejsa” stran ne bo spregovorila, bo problem globlji in globlji, saj – kot sem zapisal – del s polnim delovnim casu bo vedno manj in v skladu s ponudbo in povprasevanjem, se bodo razmere v prihodnjih letih zgolj slabsale. Ljudem bo preostajalo zgolj se, da se selijo v centre (to sta v EU Nemcija in delno Francija), potem pa Velika Britanija, delno Svica in ZDA, ali pa da zacnejo razmisljati o vecih delodajalcih. In sele masovni premik (predvsem v glavah) po spodbudil tudi “sindikalna pogajanja” na sirsi ravni. Dokler pa sindikalna gibanja skrbijo zgolj za “polno zaposlene” in “ohranjanje delovnih mest”, ljudje pa konformisticno upajo na boljse case, bodo politiki obljubljali (zavestno s figo v zepu) slednje, cesar ne morejo (vsaj ne prej kot v desetletju ali dveh) uresniciti.

Torej ne govorimo niti ravno o dveh razlicnih stvareh. Pac pa o isti stvari in zelo podobnih interesih, ki so celo oboji dokaj kratkorocno naravnani. Govorimo o tem, kako se vsaka stran dela, da je vse v redu v upanju, da se bodo nekako ze magicno stvari uredile same od sebe. Obojestransko tiscanje glave v pesek torej. Titanik tone, orkester igra in vsi plesejo. Tiste, ki se poskusijo pretihotapiti na coln pa varnostniki (inspektorji) po prstih. In ce bi kdo raje kaj storil za zivljenje, kakor plesal, je hitro izobcen od soplesocih.

Ne, ne govorimo o razlicnih zadevah. Zgolj je malenkostna razlika v pristopu. Jaz zagovarjam, da je poleg kaznovanja zlorab treba tudi razmisljati o tem, kaj je prav, kaj je vizija za prihodnjih 20, 50let. Drugi pa zelite ohraniti obstojece stanje, upajoc, da boste docakali penzijo se preden se siszem zrusi.

Ja, res je, bolj ji je udobno suženjsko garat za 600€ kot biti na socialki 290€. Mislim, da se ti tvoj kontrakt z Audijem preveč blešči v očeh, pa potem ne vidiš bede slovenskega prekerstva.

Kaj imaš pa proti fantom?

Pa saj je minimalna placa jasno dolocen minimalni bruto znesek za polni delovni cas in to hkrati pomeni minimalno urno postavko, saj je za sorazmerno krajsi delovni cas nizja in krajsi delovni cas dovoljen.

Jaz sem imela pogodbo kot zunanji sodelavec za par ur tedensko, vendar je bilo to ob sluzbi in v obliki redne zaposlitve ni bilo mogoce in za sodelovanje sem se odlocila, ker je tudi meni tako ustrezalo, ne zaradi prisile ali nuje po zasluzku.

O suznjih smo ze (glej zgoraj). Ne uporabljajte primerjav, ki vas delajo neumne in vam jemljejo kredibilnost. Mislite s svojo glavo. Ni odsotnost vere tisto, kr vas odresi dogme, pac pa nejevera.

In se pojasnilo: moja pogodba z Audijem se je iztekla 31.01.2007. Potem sem (namesto v Wolfsburg) zaradi kikle sel v Slovenijo, kjer sem kot “prekarc” neslavno financno propadel. Razmere na slovenskem trgo verjetno poznam precej bolje, kakor vecina tukaj. In to z vecih zornih kotov.

In se eno pojasnilo: v resnici ni bolje. Zgolj zdi se, kot bi bilo bolje.

O suznjih smo ze (glej zgoraj). Ne uporabljajte primerjav, ki vas delajo neumne in vam jemljejo kredibilnost. Mislite s svojo glavo. Ni odsotnost vere tisto, kr vas odresi dogme, pac pa nejevera.

In se pojasnilo: moja pogodba z Audijem se je iztekla 31.01.2007. Potem sem (namesto v Wolfsburg) zaradi kikle sel v Slovenijo, kjer sem kot “prekarc” neslavno financno propadel. Razmere na slovenskem trgo verjetno poznam precej bolje, kakor vecina tukaj. In to z vecih zornih kotov.

In se eno pojasnilo: v resnici ni bolje. Zgolj zdi se, kot bi bilo bolje.[/quote]Glede na to, da si v slovenskih razmerah Divjega Zapada neslavno propadel, bi lahko bil vsaj za nianso manj cocky do oseb, ki niso propadle. Ali pa še vedno iščeš krivce in izgovore za svoj debakel?

In če si ti o sužnjih že zgoraj, to ne pomeni, da je s tem dabata zaključena, tvoje mnenje pa edino pravilno. Tvoj slog razpravljanja gre nekako takole:

“Bla bla bla bla bla. Howgh, govoril sem. PIKA.” (ljubčki, bodte tiho, vse je bilo povedano)

Pa vendar ne povsem jasno. Zakaj… Ce bi bilo jasno doloceno razmerje o katerem govoris, potem bi bilo to najverjetneje kvocient med veljavno minimalno placo in 174 urami. Kar pa bi pomenilo, da bi v primeru 160 delovnih ur na mesec to nekako pravzaprav prislo na nek nacin navzkriz z dikcijo zakona. V praksi se potem racunovodkinje posluzujete dveh principov: ali izhajate iz urne postavke (in do neke mere pravzaprav krsite zakon, ker je mesecno izplacilo kdaj tudi nizje od dolocene mesecne minimalne place za polni delovni cas, a se uporabi predpostavka, da se pac na letni ravni izravna – kar pa v bistvu uvede novo kategorijo letne minimalne place, ki pa ni nikjer dejansko predvidena), ali pa obracunavate preprosto “fiksni znesek vsak mesec” (s cimer pa dejansko naredite urno postavko variabilno, zadostite pa crki zakona). Stvar torej ne samo da NI JASNA, celo precej nejasna je in interpretacije se v praksi razlikujejo. To je z matematicnega vidika. S psiholoskega pa raje ne bom razlagal… 😉

O suznjih smo ze (glej zgoraj). Ne uporabljajte primerjav, ki vas delajo neumne in vam jemljejo kredibilnost. Mislite s svojo glavo. Ni odsotnost vere tisto, kr vas odresi dogme, pac pa nejevera.

In se pojasnilo: moja pogodba z Audijem se je iztekla 31.01.2007. Potem sem (namesto v Wolfsburg) zaradi kikle sel v Slovenijo, kjer sem kot “prekarc” neslavno financno propadel. Razmere na slovenskem trgo verjetno poznam precej bolje, kakor vecina tukaj. In to z vecih zornih kotov.

In se eno pojasnilo: v resnici ni bolje. Zgolj zdi se, kot bi bilo bolje.[/quote]Glede na to, da si v slovenskih razmerah Divjega Zapada neslavno propadel, bi lahko bil vsaj za nianso manj cocky do oseb, ki niso propadle. Ali pa še vedno iščeš krivce in izgovore za svoj debakel?

In če si ti o sužnjih že zgoraj, to ne pomeni, da je s tem dabata zaključena, tvoje mnenje pa edino pravilno. Tvoj slog razpravljanja gre nekako takole:

“Bla bla bla bla bla. Howgh, govoril sem. PIKA.” (ljubčki, bodte tiho, vse je bilo povedano)[/quote]

Nasprotno. Raje kot krivce iscem resitve. In ce le morem, nesebicno delim izkusnje z drugimi in se v enaki meri rad ucim od drugih. In ravno tem, ki se se drzijo lahko moje napake pomagajo, da bi jih ne poceli tudi sami.

Glede drugega odstavka pa … Bom raje vprasal, katero idejo bi pa lahko uresnicili skupaj?

Pa vendar ne povsem jasno. Zakaj… Ce bi bilo jasno doloceno razmerje o katerem govoris, potem bi bilo to najverjetneje kvocient med veljavno minimalno placo in 174 urami. Kar pa bi pomenilo, da bi v primeru 160 delovnih ur na mesec to nekako pravzaprav prislo na nek nacin navzkriz z dikcijo zakona. V praksi se potem racunovodkinje posluzujete dveh principov: ali izhajate iz urne postavke (in do neke mere pravzaprav krsite zakon, ker je mesecno izplacilo kdaj tudi nizje od dolocene mesecne minimalne place za polni delovni cas, a se uporabi predpostavka, da se pac na letni ravni izravna – kar pa v bistvu uvede novo kategorijo letne minimalne place, ki pa ni nikjer dejansko predvidena), ali pa obracunavate preprosto “fiksni znesek vsak mesec” (s cimer pa dejansko naredite urno postavko variabilno, zadostite pa crki zakona). Stvar torej ne samo da NI JASNA, celo precej nejasna je in interpretacije se v praksi razlikujejo. To je z matematicnega vidika. S psiholoskega pa raje ne bom razlagal… ;-)[/quote]

P.S.: In da ne bo kdo rekel, da dlakocepim – govorimo torej o odstopanjih na intervalu +/- 8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (sirina intervala je 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}). Mislim, da to ni ravno zanemarljivo odstopanje.

Zanimivo mar ne? Si niste predstavljali, v koliko dogem pravzaprav verjamete, mar ne? Pa je treba le malo kriticne distance in nejevere, da se izkaze, da je npr. zakonska ureditev, ki je v rabi, pravzaprav skrapucalo, polno nedorecenosti in birokratskih nepotrebnih ovir, ki skupaj naredijo povprecnemu Janezu Sleherniku stvari povsem nedoumljive.

Taksna zakonodaja je – samo po sebi razumljivo – voda na mlin gospem, kot je Barca (pa tudi pravnikom), zato jo vztrajno “branijo”, kot “popolnoma jasno”, saj je kompleksnost le-te vir njihovega dohodka. Hkrati pa taist zakoodaja pomeni temeljni vzrok problemom, kot je izhodiscni v tej debati. Nekaj manjsih sm skozi debato malce osvetlil, jih je pa mnogo.

Ker je izvajanje taksne zakonodaje v bistvu sila tezko, se na eni strani pojavljajo razlicne prakse, kako ji minimalno zadostiti. Iskanje lukenj tako postane samoumevno, saj je to tako, kot bi iskali luknjo v svicarskem siru. To pa hkrati tudi pomeni, da nadzorni organi oz. tisti, ki naj bi to bili, storijo kolikor je mogoce malo, saj ne zelijo prevzemati odgovornosti za morebitne napake. To pa potem vodi v odsotnost nadzora in “organiziran kaos” uveljavljenih praks (od katerih so nekatere omenjene tudi moralno eticno sporne) in nenazadnje do kaznovanja vsevprek, po nekih interpretacijah, ki so tudi vcasih z zdravo pametjo (kot je npr. ugotavljanje stalnosti razerja po povsem irelevantnih kriterijih).

Tozadevno se mi je zdela ta debata zanimiva, ker je pokazala, koliko dogmatizma se v resnici skriva za krinko strokovnosti. In da me ne bo kdo napak razumel… Razne Barce opravljajo zahtevno delo in na svoja pleca pogosto prevzemajo odgovornost, ki se ji je zakonodajalec (in potem tudi tisti, ki naj bi jo izvajali) ognil. Toda, dokler bodo zadeve zastavljene na tak nacin, je zal kruta resnica, da levji delez odgovornosti za “situacijo na trgu dela” nosijo posamezniki (in ne institucije). Posamezniki, ki si ne drznejo jasno izraziti nejevere v ocitne dogme.

Brez skrbi, Desi, samo nobenemu se več ne ljubi pogovarjat z zidom.

Ja in ne. Ja, ker je tezko ziveti v taksnem okolju. Zato tako mnozicno odhajamo. Ne zato, ker smo socutni in se vedno gojimo upanje, da lahko korak za korakom vendar spremenimo stvari na bolje.

Namig: ko govorim steni, slisim lasten odmev. In to zna biti bozansko. 😉

Ja in ne. Ja, ker je tezko ziveti v taksnem okolju. Zato tako mnozicno odhajamo. Ne zato, ker smo socutni in se vedno gojimo upanje, da lahko korak za korakom vendar spremenimo stvari na bolje.

Namig: ko govorim steni, slisim lasten odmev. In to zna biti bozansko. ;-)[/quote]
Pravzaprav sem mislil, da si tokrat ti ta zid, ki ničesar ne sliši :-))))
Ampak ni problema, saj lahko vsak po svoje interpretirava, pa bova oba happy happy :-)))

Ja in ne. Ja, ker je tezko ziveti v taksnem okolju. Zato tako mnozicno odhajamo. Ne zato, ker smo socutni in se vedno gojimo upanje, da lahko korak za korakom vendar spremenimo stvari na bolje.

Namig: ko govorim steni, slisim lasten odmev. In to zna biti bozansko. ;-)[/quote]
Pravzaprav sem mislil, da si tokrat ti ta zid, ki ničesar ne sliši :-))))
Ampak ni problema, saj lahko vsak po svoje interpretirava, pa bova oba happy happy :-)))[/quote]

Pravzaprav sem nekako tako tudi prebral. Sem zgolj pokazal “odmev”. In hkrati tudi “drugi aspekt”.

Ampak – ni vic v tem. Bolj pomembno je, da sem argumentirano ovrgel vse (osrednje) trditve posameznikov. Obratno pa se zal ni zgodilo v nobenem primeru. In to je dokaj… kako bi temu sploh rekel… zalostno.

Pravzaprav sem mislil, da si tokrat ti ta zid, ki ničesar ne sliši :-))))
Ampak ni problema, saj lahko vsak po svoje interpretirava, pa bova oba happy happy :-)))[/quote]

Pravzaprav sem nekako tako tudi prebral. Sem zgolj pokazal “odmev”. In hkrati tudi “drugi aspekt”.

Ampak – ni vic v tem. Bolj pomembno je, da sem argumentirano ovrgel vse (osrednje) trditve posameznikov. Obratno pa se zal ni zgodilo v nobenem primeru. In to je dokaj… kako bi temu sploh rekel… zalostno.[/quote]Saj sem ti napisal, zakaj se ti zdi, da se obratno ni zgodilo in zakaj se ti zdi, da si argumentirano ovrgel vse trditve: ker si zidek :-))))

Kako kaj zdravje – si si že povsem opomogel? Sledi sprememba življenjskega sloga ali pa kar business as usual? Lepo se imejte, ti in tvoja familija!

Saj sem ti napisal, zakaj se ti zdi, da se obratno ni zgodilo in zakaj se ti zdi, da si argumentirano ovrgel vse trditve: ker si zidek :-))))

Prijetno je biti zidek v taksnem primeru. Zelo prijetno. Vodi k boljsim odlocitvam. Saj pravim, da za dogmo ne predstavlja groznje nevera. Slednjo jo pravzaprav utrjuje. Sele nejevera zamaje njene temelje. 😉

Desi, veliko podjetij obracunava placo v normiranih 174 urah, ne glede na to, ali je ur 160 ali pa 184 in to vse place in ce nekdo dela cel mesec za mnimalno placo, se obracuna minimalna placa za 174 ur v visini minimalne place. Je davcno in pokojninsko pravilno obracunavanje. Za cel mesec dela minimalna placa.

Seveda. Saj to sem zapisal. Ampak… ti si zapisala, da je jasno, kako iz minimalne mesecne place izracunati minimalno urno postavko. Ce je tako jasno, mi torej izpelji formulo za nekoga z variabilnim delovnim casom (ki ne napolni kvote za cel mesec in ne opravi vsak mesec enakega stevila ur) in potem primerjaj to urno postavko z urno postavko, kot jo opiujes (poln delovni cas). Ce bo enaka – priznam poraz. Ampak… ne bo. 😉

P.S.: In da ne bo se naprej izmotavanja… Interpolacija (st. opr. ur * minimalna placa / 174) ni pravilen odgovor. Minimalna urna postavka (najina debata namrec izhaja iz moje pripombe, zakaj se doloca min. mesecno placo in ne min. urne postavke) mora biti znana (dolocljiva) vnaprej (in ne preracunana za nazaj). Katera je torej tista pot, ki si jo ti opredelila kot JASNO?

Tudi celotni javni sektor ima vnaprej dolocene place in se obracunavajo za 174 ur in ne za 160 – 184, kolikor jih dejansko je in je urna postavka razlicna vsak mesec. In v vseh podjetjih, do katerih sem bila do sedaj, se je placa obracunavala enako, nikoli ni bila fiksna urna postavka in spremenljiva mesecna placa. Se pa na letni ravni teh 12 mesecev po 174 ur ali pa dejanske ure izravnajo.

Za urno postavko pogodbenega sodelavca z minimalno placo moras izracunavati iz letnih podatkov.

Cakaj malo… Pojasnjujes mi tisto, kar sem jaz izpostavil ze na samem zacetku (kot napacno) in predlagal uvedbo kategorije (minimalne) urne postavke namesto (minimalne) mesecne place, cemur si oporekala, ces da saj jo imamo (da se jo da izracunati iz mesecne…). Sedaj pa pravis, da je urna postavka skoraj vedno variabilna.

Ker pa je to tema o “prekariatu”, te bom vprasal naravnost: bi ti delala (za dolocen cas in variabilno, ne za poln delovni cas) za narocnika, ki bi ti ponudil variabilno urno postavko v razponu 0,92 do 1,06 (nekega zneska) ces da saj se na letni ravni (njemu) potem “pogliha” ?!?

Ker tebi, ki v tem primeru delas za dolocen cas (manj kot eno leto) in z razlicno delovno obremenitvijo se v tem primeru ne izravna. Sploh ce upostevas, da sta najbolj bogata meseca po dnevih meseca poletnih dopustov, veseli december pa se za povrh pomeni za “prekarca” manjse prejemke.

Vidis, da ste res vi problem, ker zagovarjate slabo ureditev? In oprosti… Za Janeza Hisnika in Silvota Privatnika je formula st. opr. ur x urna postavka popolnoma jasna, medtem ko… (min. mes. placa / 174) * (st. opr. ur / st. obv. ur) pomeni nepotrebno birokratsko kompliciranje. In to je samo en drobec mozaika.

Ampak… odlocitev je seveda vasa. Ce vam ustreza taksno stanje, ga pac imejte. Pritozevanje cez “suzenjsko izkoriscanje” pa bomo potem vzeli kot slovensko razlicico “pogovora o vremenu”. 😉

In kar je zanimivo: vse o cemer se pogovarjamo je to, ali si zelite jasne dikcije v aktu, kjer zdaj objavljajo usklajeno minimalno placo zapisali npr. namesto sedanjega:

sledece:

In postane vsa druga dvoumna navlaka naenkrat nepotrebna. Prekarci, redno zaposleni, stalno, zacasno, po podjemni, avtorski, x pogodbi,… you name it. Vse povedano v enem stavku.

Desiderius, če te prav razumem: ti si odlično plačan freelancer in ti bi rad, da bi bili tudi vsi drugi na svetu freelancerji, od snažilke in delavca v proizvodnji do programerja, profesorja in zdravnika. Je to to?

V vsakem primeru jaz zagovarjam delo po pogodbi o zaposlitvi, kadar okoliscine to dopuscajo ali zahtevajo (kot npr.pri kolegici, kot sem opisala prej) in ne kot zunanji sodelavec. Ne po urni postavki za opravljene ure, ampak za placo v delovnem razmerju (pa cetudi za sorazmeren delovni cas in doloceno dobo). Pogodbe pa samo izjemoma (kot sem delala npr.jaz, ker sem ze imela redno polno zaposlitev).