Po 6 letih še vedno ne morem preboleti bivšega partnerja in ga tudi ne bom
To kar pišeš, se meni zdi za dolgoročno mentalno zdravljenje – ne, ni normalno, da nekdo preboleva toliko časa. Če se imaš rada, boš delala na tem, da zaključiš določena poglavja v svojem življenju. Boš lažje živela, ko se zgodi še kaj hujšega npr. ko ti bo kdo umrl, ki ga imaš rada.
Takšni ljudje kot si ti prav silite ljudi stran od sebe s to svojo negativnostjo, žalostjo, obžalovanjem, neodpuščanjem sebi … Poznam takšno osebo, ki ne more preboleti nečesa 20 let. Zelo težko je biti v njeni bližini. Si tega želiš? Si želiš uničevati svoje življenje in življenja ljudi okoli sebe?
Daj no, leta zahtevajo zrelost, odgovornost in delo na sebi. Dvigni rit, nehaj se smiliti sama sebi, živeti v iluziji in začni živeti. Daj priložnost sebi in človeku, ki ti je namenjen, da ti bo lepo z njim.
To kar pišeš, se meni zdi za dolgoročno mentalno zdravljenje – ne, ni normalno, da nekdo preboleva toliko časa. Če se imaš rada, boš delala na tem, da zaključiš določena poglavja v svojem življenju. Boš lažje živela, ko se zgodi še kaj hujšega npr. ko ti bo kdo umrl, ki ga imaš rada.
Takšni ljudje kot si ti prav silite ljudi stran od sebe s to svojo negativnostjo, žalostjo, obžalovanjem, neodpuščanjem sebi … Poznam takšno osebo, ki ne more preboleti nečesa 20 let. Zelo težko je biti v njeni bližini. Si tega želiš? Si želiš uničevati svoje življenje in življenja ljudi okoli sebe?
Daj no, leta zahtevajo zrelost, odgovornost in delo na sebi. Dvigni rit, nehaj se smiliti sama sebi, živeti v iluziji in začni živeti. Daj priložnost sebi in človeku, ki ti je namenjen, da ti bo lepo z njim.
[/quote]
Jaz pa mislim, da najbolj uničujete življenja drugih tisti, ki imate sociopatska nagnjenja. Ko prebolite človeka v 3 dneh in že greste na drugega. Človek lahko preboleva nekoga tudi celo življenje, njegova stvar. Saj je napisala, da je poiskala pomoč pa ni pomagalo.
Jaz pa mislim, da najbolj uničujete življenja drugih tisti, ki imate sociopatska nagnjenja. Ko prebolite človeka v 3 dneh in že greste na drugega. Človek lahko preboleva nekoga tudi celo življenje, njegova stvar. Saj je napisala, da je poiskala pomoč pa ni pomagalo.
[/quote]
Ne piši neumnosti, ker ne veš zakaj pišem to kar pišem. Po razhodu z očetom svojega otroka, sem objokavala najin odnos tri leta, tri leta je bil pekel, naslednjih nekaj let sem se zaprla za razmerja z moškimi. Škoda mojega časa, samo enkrat živim!
Sedaj imam ob sebi čudovitega moškega, ampak za to čudovito razmerje mi ne bi bilo potrebno čakati desetletje. Spravila sem se k sebi, kar se vidi tudi navzven.
Nasprotno je pa sodelavka takšen primer kot avtorica, na koncu je dobila še fibromialgijo. Kaj ima od objokavanja ne samo napačnih odločitev, ampak še veliko ostalega?!
Vsak je svoje sreče ali nesreče kovač.
Enim pa očitno ustreza, da se nekateri pestujejo v svoji bolečini … Se ve iz kakšnih nagibov.
Jaz pa mislim, da najbolj uničujete življenja drugih tisti, ki imate sociopatska nagnjenja. Ko prebolite človeka v 3 dneh in že greste na drugega. Človek lahko preboleva nekoga tudi celo življenje, njegova stvar. Saj je napisala, da je poiskala pomoč pa ni pomagalo.
[/quote]
3 dni je enak ekstrem kot 6 let – oboje nezdrav psihološki obrambni mehanizem. Prvo je kontra-odvisnost (delanje čustvenega reza na spominskem nivoju, da nisi prizadet, pa preusmerjanje in zanikanje čustvene prizadetosti s skokom v novo serijsko vezo), drugo pa odvisnost (nezmožnost izžalovati , se očistiti negativnih čustev, temveč negovanje čustvenega mrliča in miselno vegetiranje v preteklosti – zapiranje pred novimi vezami).
3 dni je enak ekstrem kot 6 let – oboje nezdrav psihološki obrambni mehanizem. Prvo je kontra-odvisnost (delanje čustvenega reza na spominskem nivoju, da nisi prizadet, pa preusmerjanje in zanikanje čustvene prizadetosti s skokom v novo serijsko vezo), drugo pa odvisnost (nezmožnost izžalovati , se očistiti negativnih čustev, temveč negovanje čustvenega mrliča in miselno vegetiranje v preteklosti – zapiranje pred novimi vezami).
[/quote]
Jaz sem mojega žalovala 2 leti, danes po 10 letih ga ne pogrešam več a boljšega tudi nisem našla zato sem ostala sama. Jaz mislim, da je prav možno, da ne najdeš nikoli več primernega partnerja. To velja predvsem za nas, ki imamo visoke standarde. Glej lahko grem jutri v zvezo z nekom. Ampak kaj mi bo to, če me bo bolela glava že po enem tednu?
Jaz sem mojega žalovala 2 leti, danes po 10 letih ga ne pogrešam več a boljšega tudi nisem našla zato sem ostala sama. Jaz mislim, da je prav možno, da ne najdeš nikoli več primernega partnerja. To velja predvsem za nas, ki imamo visoke standarde. Glej lahko grem jutri v zvezo z nekom. Ampak kaj mi bo to, če me bo bolela glava že po enem tednu?
[/quote]
“Noben ni dober ali enak kot bivši”, je tudi obrambni psihološki mehanizem – racionalizacija, katere namen je opravičiti namensko čustveno zapiranje, zaščito pred biti ponovno ranjen. Ampak dolgoročno čustveno vegetiranje izpostavi račun – izgubljene priložnosti. Če bi malo tvegala, bi lahko spoznala koga in živela polno, bila mati itd., se raje predajaš izoliranosti in samoti.
1.)
Ti, avtorica, menim, da te ni prizadela samo izguba najljubšega fanta, s katerim si bila srečna. Ampak dejstvo, da to mladostno ljubezensko srečo po izgubi fanta že 6 let tako idealiziraš! Smiliš se mi, ker nimaš samozavesti, ampak do sebe čutiš premalo ljubezni, preveč ljubezni pa do drugih, ampak tudi tukaj delaš selekcijo : samo do tiste vrste ljudi, ki te zavračajo. Ali si ta vzorec ugotovila tudi pri naslednjih fantih, da, če so te sprejemali, želeli s tabo bit za vedno, si jih zavračala. Ker ti takšni niso tako vredni, da bi s kakim ostala – v njih si raje videla neke napake.
2.)
Ali lahko logično pomisliš na fantovo dejanje v luči sodbe o tem, kakšen človek je to? Popival je, te žalil, kao ničesar kriv, ampak je krivdo za to nespoštovanje zvračal na svojo žalost zaradi bratove smrti. Grme dlje : če bi res trpel, se ne bi zapijal in se veseljačil. Nekaj v tej razlagi ne štima! Če bi ttudi tebe zares cenil, pač ne bi popival, ali te pa pač vsaj ne bi zapustil! On je tebe jemal za nekaj ” za zraven”. Poglej, takšen je do vseh ljudi. Ni v tebi videl smisla in žal mi je, da je tebi tvoje življenje takrat imelo smisel zaradi njega / vajine zveze! Zdaj pa je čas, da s tem razčistiš, da ti ni treba trpeti zaradi nekoga, ki te je itak zavrnil. Vem, da bi ti vedno najraje verjela, da je tudi on s tabo bil tako srečen kot ti z njim : ampak to dokazano ne drži, vidva sta se samo dobro ujela, nista si pa podobna, v dojemanju partnerstva sta različna. Tako da boš zdaj morala v svojem srcu in razumu to vajino mladostno zvezo kooončno vreči s svojega prestola ideala, ker ni tako idealna in zelo verjetno ni nekaj najboljšega, kar se ti je v življenju zgodilo, tudi tebe lahko čakajo še lepše stvari.
3.)
Še nekaj. Ti si povrhu vsega imela tudi velikansko smolo, da nisi našla podobnega fanta, ki bi prav tako imel na tebe tako magičen vpliv kot prvi fant in v katerga bi bila tako zaljubljena. Narava je tako odločila, da nam največ pomenijo prve ljubezni, saj smo kasneje praviloma veliko bolj racionalni, premišljeni, celo preračunljivi, libido pa je nižji. In tudi ne navežemo se več tako, ker se je srce že vnelo in tudi jokalo, pa je že pokurilo toliko energije, da ne gre več, zato se starejši težko zaljubimo. Ampak se, nekateri se zaljubijo tudi po 30. letu in tudi po 40.letu, vendar pa to ne pomeni, da moramo bit zaradi izgube nesrečni več let.
4.)
Si kdaj pomislila, da si ti sama tista, ki neguješ tvojo bolečino naprej in naprej in se v interakcijah z dobrimi možnostmi odzivaš tako, da se na nobenga fanta ne navežeš? Neguješ pa to izgubo zato, ker si samo preko občutka te izgube lahko tudi v stiku s spominom na tvojo srečo, torej samo preko te bolečine izgube. Morda so tvoji možgani to ponotranjili in napačno dojeli, da “sreča boli”. Torej, združili so srečo in nesrečo… radost in bolečino… Zato pa kljub mladosti okrog sebe ne vidiš drugega primernega moškega zase in se že celo vidiš kot samsko, pa čeprav si še vedno mlada in tudi godna za materinstvo. Ampak, ker te zaradi nobenega nič ne boli, se ti tud noben ne zdi vreden skupne poti. Tako, da od danes naprej pa poglej na tega bivšega kot na nekaj, kar ne obstaja, ampak je ostalo v tebi kot navadno idealiziranje, fantaziranje, ki je škodljivo ohladilo tvoje srce. Je pa vprašanje, koliko so tvojo presojo zameglili tudi antidepresivi.
5.)
Če imaš do sebe kaj spoštovanja, ne boš več z njim, tudi, če bi se vrnil k tebi, saj bi se kmalu spet izkazal za takega kot je in bi te znova prizadel. Človek, ki te je kdaj tako prizadel, pa ne sme bit vreden več tvoje ljubezni. Ti moraš stremeti zasrečo s tistim, ki te je vreden. Obračunaj z iluzijo o bivšem, ker je neresnična in škodljiva in ne boj se biti z drugim, so še boljši moški od njega!
Strinjam se s Smotka123….ne ves, kje, s kom in kaj pocne…kaj sele kako bos ti reagirala, ce karkoli izves. Ce si pripravljena na oz. se cutis, potem ga vsekakor poisci – mogoce na socialnih omrezjih, za zacetek brez njegove vednosti, pa bos potem videla naprej.
Lepo, da si nam zaupala svojo tezavo. In ne, ljubezen se zdalec ni preprosta. Zares lahko ljubis (po mojih izkusnjah) zelo zelo malo oseb, mogoce res zgolj eno..
pri meni je bila prva ljubezen fant v srednjesolskih letih, ki mi je v nekem trenutku rekel adijo…sicer je bilo za nama le par mesecev veze, ampak najhuje je bilo to, da mi ni dal nobenega odgovora: zakaj. Pocutila sem se povozeno, ne znam opisat.
Med prebolevanjem sem spoznala drugega fanta, s katerim sva kar nekako pristala skupaj..imela sem ga sicer rada, on mene se bolj, me je pa premalo privlacil in nisem cutila tiste nore strasti.. osebnost je lahko se tako dobra, vendar ce ni ognja…sprasevala sem se isto kot ti, avtorica..a obstaja fant, ki mi bo spodnesel tla pod nogami, ker me res komaj kak sploh privlaci…pa ne pomeni, da iscem princa, ampak ce ni, ni… po 3 letih se je ta zveza kar ohladila z obeh strani..bila sva samo prijatelja in v tistem trenutku sem nepricakovano spoznala in se noro zaljubila v sedanjega fanta..super, koncno nasla tapravega..ampak tu je bil drug problem..nisem si hotela priznat, da ga hocem in sem bezala pred sabo, pred razocaranji..cutila sem se slaba oseba, ces prvi fant te je pustil, potem si se zapletla z drugim in sta se ohladila – kaj trapa si pa mislila, zdaj bi pa sla se v naslednjo vezo in spet ne ves kaj bo..prevec sekiranja in strahu..nazadnje sem se zbrala in prepustila toku, ki tece zdaj 7. leto in srcno upam, da nikoli ne preneha 🙂
Kar naj ga poisce, da bo ugotovila, da je tecen in hladen, sicer je ne bi zapustil, ocitno to potrebuje za osvoboditev od njega. Problem pri njej je le to, da ona bolj pocasi misli in bi to pocasi ugotavljala kar celih 5 let, preden bo ugotovila, da se je z njim najbolj raziti, ker je ni vreden in da ni srecna kot v mladosti. Takrat bo sama na pragu 40 let in bo res prepozna za materinstvo in novo razmerje, ker jo bodo pogledali le kaki osamljeni zavozeni 50 letniki.
Moja izkušnja je precej podobna. Sam sem preboleval 10 let. HALOOO – 10 let! Potem pa sem prišel nazaj z njo in po pol leta sva šla narazen. NAJVEČJA SREČA, KAR ME JE LAHKO DOLETELA. Prosim avtorica preberi moje besede najmanj 100x. Meni je šlo za brez veze 10 let življenja, ko bi lahko na polno užival z drugimi, tako pa sem idealiziral – enako počneš ti. In tako kot je nekdo napisal odlično pred mano – NI TE VREDEN, če te je zapustil zaradi tega. Je težko, ampak halo?? Ne to ti normalno.
Kakorkoli, pri 35-ih sem se zaljubil v 17-letnico, ki je kmalu postala moja žena in ne bi mogel biti bolj srečen, z enim otrokom in še enim na poti. Pa sva že sedaj skoraj 10 let skupaj. In ja, tudi jaz sem mislil, da se lahko samo 1x zaljubiš.
Upam, da te moja življenjska zgodba malo predrami. Morda boš rabila dodatna 4 leta, tako kot jaz…ampak nima veze…je luč na koncu tunela, za ene malo prej, za druge kasneje. Za nekatere seveda nikoli.
Moja bivša bestička, bila sta popoln par, 10 let, živela sta pravljico, edina na svetu, za katera bi dala roko odsekat, da se ne bosta razšla!! NIKOLI se nista prepirala, oba lepa, uspešna, bogata… Snubitev je bila pravljična… 2 meswca pred poroko pa ona ponori, zanosi z drugim, ko sem izvedela sem se sesedla!
Kasneje je obžalovala, a poti nazaj več ni bilo! Od takrat naprej ne verjamem v nobeno zvezo!
Ali pa danes, soseda rodila, partner v karanteni kot bubica, ji pomagal z dojenčkom, oh in sploh. Ko so se odprli bifeji, ga teden dni ni bilo domov, ona pa čisto sama z novorojenčkom, ga prosi naj pride on pa njej naj odjebe, pa pošiljal slike z raznimi ku***ami, razbil njen avto v pijanem stanju… Mi gre na bruhanje, ko pomislim na ubogo revo.
Uglavnem, naj bo še tako pravljično, ni rečeno, da bo srečen konec!!!
Avtorica, vrata se zaprejo, da se druga odprejo!!
Meni verjemi, da ko boš nehala iskati, bo prišlo samo!!
Babe danes so prej šusi kot normalne in odrasle. Vsaka misli da lahko nori brez posledic, samo kaj rit narekuje, to počne. Potem je pa hudo, ko je zasrala, je pa žrtev in drugi krivi, pa nori in se maščuje. Taka pa tud, ko jodla šest let, da ne more prebolet in bi nazaj imela, a zasrala je, ni vredna nič in nikoli ne bo.
za razzliko od drugih prispevkov sem tega v celoti prebral zgodba ni osladna in te razumem sama živiš v preteklosti, ki je ni več so samo spoomini in idealiziranje vajinega preteklega in poteklega odnosa mislim, da bi bila tvoja najboljša terapija, da ga najdeš in se z njim srečaš da po toliko letih ugotoviš, kje je, kdo je sedaj kaj počne kakšen je tako boš končno lahko odšla naprej. kako ne veš kje je, saj ni odšel na konec sveta, to mi je zelo čudno. povem ti samo še izrek iz filma kaznilnica odrešitve, keep busy living or keep buzy dying, odločitev oz kaj bo zmagalo, je na tebi življenje teče dalje, vsi smo slej ko prej soočeni z izgubo takšno ali drugačno dokler tega ne doživiš, ne veš kako je. obžalovanje pa pride vedno prepozno. ti stopicaš na mestu že vsa ta leta, zapravila si svojo mladost, nikoli več ne bo, kot je bilo ne zapravi dokončno še svojega življenja. čas celi rane, dokončno jih pa ne zaceli nikoli bolečina ostane. če želiš, lahko pustiš kontakt.bi se pogovarjal s tabo.
To je vse v vaših glavah o nekih skoraj že nadnaravnih ljubeznih. Slabici ki se oklepajo preteklosti.
Če bi jutri dozivela amnezijo se se svojega imena ne bi spomnila niti lastne matere, on pa sploh obstajal ne bi , nič ne bi čutila do njega, niti mislila ne bi o njem ker ga ne bi bilo :))
Bistvo življenja je da se premikamo naprej, da čutimo in mislimo zdaj in tukaj in ne da ostanemo ujeti v nekem času prostoru in z ljudmi ki so ostali tam (temu se reče spomin in vsak spomin je preteklost,ki pase v sedanjost zgolj in samo kot spomin. Izbij si iluzijo iz glave ker je samo iluzija.
Najboljša rešitev je, da preko spiritistične seanse kontaktiraš njegovega mrtvega brata in izveš, kaj je šlo narobe. Ponavadi sicer duhovi za svoje odgovore zahtevajo seks, ampak to boš že prenesla. Baje se najbolje obnese v doggyju, da si duh ne zapomni dobro obraza, ker če ne, bo šel to seveda bratu povedat in se hvalit, da mu je poflodral bivšo, to pa ne bo dober starter za ponovno navezovanje razmerja.
Brez zamere, ampak če človek ni sposoben v 6 letih predelati propadle zveze, potem to ni več ljubezenska zgodba, ampak globje težave. Vsi smo prebolevali najstniške ljubezni, vsak na svoj način, pa vendar si ti že zakorakala v zrela leta in zate bi bilo veliko bolje, če bi k stvari pristopila razumsko.
Nekako se ne morem otresti vtisa, da se na človeka obesiš in odločiš, da bo brez konkurence. Idealiziraš najstniško ljubezen, čeprav sta se v tem času spremenila oba.
Verjamem, da ti je težje, ker si ostala brez odgovorov in ker te je odrinil, ko bi te pravzaprav moral še bolj potrebovati. Ampak sebe moraš imeti rajši kot njega. Odloči se zase, ne za njega. V nasprotnem boš zgrešila nekoga, ki bi bil vreden. Vprašanje je, če bi bil tvoj bivši tudi še danes tako brez napak. Zagotovo pa ni vreden, da se zastrupljaš z AD-ji.
Imej se rada.
Ko pride do strtega srca, se zelo rado pojavi idealiziranje pretekle zveze in partnerja, saj so naši možgani narejeni tako, da po pretečenem času radi zabrišejo slabe in travmatične izkušnje, nek obrambni sistem. Zato po daljšem obdobju pogosto nimamo več resnične predstave o preteklih situacijah. Moje mnenje je, da se pri tebi pojavlja prav tako idealiziranje, saj ta partner očitno ni bil idealen zate. Če bi bil idealen zate, bi ostal s tabo in te ne bi “odj***” samo zato, ker se ni bil sposoben odraslo spoprijeti z izgubo svojega brata. Res je, vsak žaluje na svoj način in če je bil njegov način tak, da te izbriše iz življenja, potem mi ni jasno, zakaj se tako obupano oklepaš te idealne predstave o njem, saj očitno nisi bila njegova prioriteta – to dokazuje tudi dejstvo, da v vsem tem času ni stopil v stik s teboj. Moj nasvet bi bil, da stopiš na realna tla, brez idealiziranih podob o ljubezni, življenju in partnerju in “odpreš svoj um” novim možnostim. Ter predvsem, da ugotoviš, kako destruktivno in iracionalno je življenje v preteklosti. Z življenjem v preteklosti si uničujemo možnosti za nove in lepše izkušnje, ki nam odprejo oči. Srečno.
Iz svojih lastnih izkušenj ti povem: Vse je zaman, dokler se ne boste sprijaznila z dano situacijo. Najprej sprejmite sebe, današnji dan, jutrišnji dan, življenje kakršno je. Potem sprejmite dejstvo, da bo bivši za vedno ostal v Vašem spominu. Z njim se seveda lahko v mislih tudi pogovarjate. Ko boste to sprejela, Vas bo življenje potegnilo dalje. Preberite kakšno dobro knjigo, poiščite dobrega sogovornika na spletu ali drugod, pojdite v gore, spoznajte sebe, spoznajte okolje. Čez nekaj let Vam bo postalo jasno, da ga preboleli ne boste nikoli, ker ste ga zares ljubila. Vendar boste spoznali novega, si ustvarili družino. On pa bo ostal en lep spomin. In Vi boste srečna.Tako je pač življenje.
V branje:
https://www.uitblinker.nl/wp-content/uploads/2011/03/Byron_Katie_-_I-Need-Your-Love_complete.pdf
Vredno poskusiti. Odpre čisto nove sfere, pa nobenega spiritualnega bullshita.
Srečno!
Jaz sem pa vedno mnenja, da je pogreta juha še veliko boljša in res je tako. Z mojim bivšim se nisva slišala skoraj 5 let. Potem sva se poiskala, poročila, ustvarila družino in vse do danes sva zelo srečna.
Tako ti povem, jaz bi na tvojem mestu ga poiskala in preverila situacijo. Prav možno je, da samo zaradi vajinih egov nista prišla v kontakt. Če pa boš ugotovila, da še vedno ni zainteresiran, ga boš tudi lažje prebolela, saj ga več kot očitno nisi. Ko ti bo jasno, da ne bo nikoli več tvoj, ti bo hudo še en čas, potem se boš pa sprijaznila.
Forum je zaprt za komentiranje.