Partner/ka, ki nima stikov s staršem

In tako dalje..Če bi dobro prebral, bi opazil, da sem tisto le dal za primer. Zato sem napisal “na primer”.

Niso to občutki, ampak naša prepričanja. Občutki so samo posledica naših prepričanj. Ko spremenimo naša prepričanja in pogled na določeno situacijo, se tudi občutki spremenijo oz. prilagodijo.

In tako dalje..Če bi dobro prebral, bi opazil, da sem tisto le dal za primer. Zato sem napisal “na primer”.[/quote]Tvoj primer v realnosti ne obstaja in je zavajajoč, neuporaben.

Niso to občutki, ampak naša prepričanja. Občutki so samo posledica naših prepričanj. Ko spremenimo naša prepričanja in pogled na določeno situacijo, se tudi občutki spremenijo oz. prilagodijo.[/quote]Marsikdo svoja prepričanja gradi (zgolj) na lasnih občutkih. Če bi bilo tako preprosto kot si napisal ne bi obstajali primeri, ki jih navaja avtorica.

Dejstvo je da je bil vsak v otroštvu deležen čustev, takih ali drugačnih, težava je v tem, da se mnogi tega ne zavedajo, to celo zanikajo tako, kot na primer tudi ti napisal, da so ga vzgajali brez občutkov… kar je popoln nesmisel, zanikanje resnice, ki nikakor te ne pripelje do rešitev.
Občutki (+in-) so bili in so še vedno v nas, so del nas, na nas je le ali se tega zavedamo in nekaj razumsko storimo s tem ali vse skupaj zanikamo.

Kakor za koga….

Seveda se prepričanja zgradijo na občutkih, vendar zdaj govorimo o spremembi naših odzivov in če hočemo drugačne občutke, moramo spremeniti svoj pogled in prepričanje, da bomo se lahko učili na svojih občutkih. Ne moreš sebi ukazati ali zahtevati željenih občutkov, ker te občutki ne bodo poslušali, ker bodo v ozadju še vedno stara prepričanja, ki bodo ustvarjala stare občutke.

Ni nesmisel, ampak realnost. Seveda to ne pomeni, da človek ne občuti občutkov, ampak da jih ne izrazi, zato sem napisal, da lahko pride do kopičenja in do pretiranih izbruhov.
In to se dogaja, ko so starši prav tako hladni, otroka ne objemajo, če hoče kaj pojamrati, mu rečejo, da naj ne jamra, ne sme jokati, ker starši tega ne prenesejo in zato otroka kaznujejo..Ne sme kričati, ker starši ne prenesejo kričanja…In seznam je lahko skoraj neskončen. In to je potem idealen način, da se vzgoji čustveno hladnega in nedostopnega človeka.
In ko se ženska hoče kaj pogovarjati o njegovih občutkih, ostane sama s sabo.

Kakor za koga….

Seveda se prepričanja zgradijo na občutkih, vendar zdaj govorimo o spremembi naših odzivov in če hočemo drugačne občutke, moramo spremeniti svoj pogled in prepričanje, da bomo se lahko učili na svojih občutkih. Ne moreš sebi ukazati ali zahtevati željenih občutkov, ker te občutki ne bodo poslušali, ker bodo v ozadju še vedno stara prepričanja, ki bodo ustvarjala stare občutke.

Ni nesmisel, ampak realnost. Seveda to ne pomeni, da človek ne občuti občutkov, ampak da jih ne izrazi, zato sem napisal, da lahko pride do kopičenja in do pretiranih izbruhov.
In to se dogaja, ko so starši prav tako hladni, otroka ne objemajo, če hoče kaj pojamrati, mu rečejo, da naj ne jamra, ne sme jokati, ker starši tega ne prenesejo in zato otroka kaznujejo..Ne sme kričati, ker starši ne prenesejo kričanja…In seznam je lahko skoraj neskončen. In to je potem idealen način, da se vzgoji čustveno hladnega in nedostopnega človeka.
In ko se ženska hoče kaj pogovarjati o njegovih občutkih, ostane sama s sabo.[/quote]
Osnovno vprašanje v tej temi je Partner/ka, ki nima stikov s staršem.
Zakaj jih nima?
Po moje, ker sta starš in “otrok” zabredla nekam na lastnih občutkih in na njih zgradila (namišljena) dejstva. Kdo je tu koga vzgajal? Kdo je odgovoren za tako stanje? Starš ali otrok?
Kdo se najprej ni znal primerno obnašat in je to nekdo po njem prevzel?

Kaznovanje otrok je del vzgoje, brez kazni pri vzgoji žal ne gre in neprimerno obnašanje otroka se mora kaznovat. (Za otroka je dovolj velika kazen že to, da mu ne dovoliš neprimernega vedenja [sub]kaj je primerno in kaj ni mora starš vedet, a mnogi žal ne vedo…[/sub].)
Neprimerno vedenje je tudi (nenehno) jamranje, ko mali jamra/joka/kriči za vsako figo in ga starš ne ustavi, da mali ne bo imel frustracij…..bla,bla, bla…
Ravno na ta način dobiš potem odraslega človeka, ki ne ve kje so meje in kaj je primerno obnašanje in kaj ni. Kako bo vedel, če je pa starševa reakcija vedno enaka, razumevajoča?…. O_o
Kako naj potem oseba doume kaj je prav in kaj narobe, če je imela neuravnovešenega starša/e, ki mu niso znali postavit mej (ker jih tudi sami niso poznali…)? In potem se pri x letih namuli za celo življenje, ker ni dobil tiste pozornosti od starša, ki je jo bil deležen skozi selo otroštvo pa je sveto prepričan, da bi jo moral dobit…

Odgovoren je najprej starš, kot pa otrok več ni otrok, pa je odgovoren on sam, kaj bo naredil s sabo in s svojo “prtljago”.
Če pa rečeš, da tudi pozneje otrok ni odgovoren, ker je on samo prevzel od staršev, potem pa tudi starši niso odgovorni, saj so tudi oni samo prevzeli od staršev…In na koncu nihče ni odgovoren.

Se strinjam, da je treba postavljati meje. Vendar pa vzgoja ne sme temeljiti na kaznovanju, ampak na primernih zgledih, saj se otrok ne nauči lepega vedenja, če mu le govoriš česa ne sme. Ob vseh postavljenih mejah, mora otrok še vedno čutiti, da ga starš ima rad. In če pozneje, ko odraste, noče imeti stikov, potem to pomeni, da so mu dali vedeti, da ga ne marajo. Sam odpor pa ni nastal zaradi tega, ker so mu dopuščali slabo vedenje, ampak zato, ker je zaradi pretirane represije dobil občutek, da ga ne marajo.
Otroku je tudi treba znati prisluhniti, ga poslušati in mu dovoliti, da se izrazi, ne le strogo kaznovati, ko staršem kaj ni všeč, ker s tem vzgojiš čustvenega invalida.

Kako otroku z zgledom pokažeš, da mora iti zvečer prej spat kot ti?:)

Mu poveš ali pokažeš, da otroci njegove starosti gredo spat ob določeni uri.
Zgledi niso samo na relaciji starš-otrok. ampak tudi otrok-otrok.

Mu poveš ali pokažeš, da otroci njegove starosti gredo spat ob določeni uri.
Zgledi niso samo na relaciji starš-otrok. ampak tudi otrok-otrok.[/quote]

Potem ga skoz okrog prinašaš, ker se mora ves čas po nekom zgledovati. Pri hrani pa v kolikor otrok ni ravno ješč, eno žlico za mami, drugo za očija, tretjo za babi itd. Otrok dobi sporočilo, da ves čas dela za druge.
Glej, včasih se mu preprosto reče, da tako je in pika.

Zato ne rabiš dajat zgleda, ampak rabiš tisto staro reklamo ”CIK-CAK”. :))

Zato ne rabiš dajat zgleda, ampak rabiš tisto staro reklamo ”CIK-CAK”. :))[/quote]

Marko, že imaš otroke?:)

Zato ne rabiš dajat zgleda, ampak rabiš tisto staro reklamo ”CIK-CAK”. :))[/quote]

Marko, že imaš otroke?:)[/quote]
Lahko bi mu jih posodila ali pa mu samo mašinco posodi in jih bo lahko prec imel enopar… 🙂

Odpor nastane iz tega, ker otrok ne spoštuje starša, ne spoštuje ga zato, ker se starš spušča na njegov nivo in se z njim pregovarja o osnovnih pravilih obnašanja, s čimer dobi otrok občutek, da stari nima pojma, ker njega sprašuje….
Kako/kdo in kdaj bo takega starša sploh spoštoval?
Nikoli!