Najdi forum

Splash › Forum › Starševski čvek › otrok 2 leti – ne govori

otrok 2 leti – ne govori

Prijateljica ima otroka starega 2 leti in še malo pa ne govori še nič, le “ta” sestavi skupaj. Zakaj menite da nekateri otroci ne govorijo pri taki starosti. Kaj na to vpliva in kaj lahko stori?

natasa

Pač nekateri otroci rabijo malo več časa…

saj bo ,naš je začel govoriti aktivno pri 2 letih in 3 mesece

prej pa samo avto ati mama babi….

samo naj ne forsira,pa bo….

Huh, morda se ne ukvarja z njim dovolj.
Imam prijateljico njena mala je stara 18M in gori skoraj več, kot od bratranca hrerkica, ki je stara 3 leta – mislim, da se gre tukaj za res aktivno ukvarjanje z otrokom.. Malo nadarjenost, interes…. Morda je vmes kakšna travma, ki se je mi niti ne zavedamo, da bi lahko otroku škodila…

Kaj lahko stori? Naj pusti času čas in ne forsira otroka. Nekateri otroci so zelo brihtni (celo bolj kot vrstniki), ampak pač niso pripravljeni na govor pri dveh letih. Nič ni zamujeno, naj ga vzpodbuja pri vseh aktivnostih – risanju, ustvarjanju, poje z njim pesmice, predvsem pa naj mu nikoli ne da občutka, da je z njim kaj narobe.
Ko bo pripravljen, bo začel govoriti kot raztgan dohtar in se ga ne bo dalo ustaviti.

Uh….moj sin skoraj do tretjega leta ni rekel nič več kot ata in mama.
Danes bi bila vesela, da bi bil bolj tiho. :)))

Po mojem ukvarjanje z otrokom ne igra tako velike vloge, govorim iz lastnih izkušenj. Hčerka je pri letu in pol govorila ko dež, cele stavke. Sin pri dveh in pol skoraj nič, samo par besed. Nato je v enem mesecu zalaufal in do danes se sploh še ni ustavil. vsaj tak občutek imamo, ko ves čas govori in govori in govori…

Aja, ukvarjali smo se pa z obema enako, z malim skoraj še bolj, saj se je tudi sestrica z njim že od rojstva ves čas pogovarjala.

Vem, poznam otroke ki do četrtega leta skoraj niso govorili. Pa so potem nenadoma vse nadoknadili. Res. Zanima me le kaj na to vpliva. Ona je zelo stroga mama in se ponavadi ne ukvarja z njim ker je zelo dobra gospodinja in ima vse vedno lepo pospravljeno in skuhano trikrat na dan. Mislite da je lahko povezano s tem?

natasa

Ja potem pa se tako ni za čudit.
Je dobra gospodinja – pohvalano, ampak mama pa očitno ni dobra, če ji je pospravljanje in kuhanje toliko bolj pomembno.
Lahko si sestaviš oris dela.. ona pospravlja, kuha, lika, pere… …
Mali pa se očitno mora sam kje zamotit – saj se praktično od kod nima naučit govora in besed… No morda bo prva beseda sesalec…:)) (šalim)

Potem bo pa z nič ukvarjanja z njim od nejga pričakovala veliko in malo se bo zapr še bolj!

Hm..kaj pa vem; jaz sem se s sinom veliko ukvarjala, brala in se pogpvarjala.pa ni nič pomagalo, da bi začel prej govoriti.

Torej ni rečeno da je odvisno samo od tega. Verjetno pa to malo že vpliva.

natasa

Mah nebom trdila – ampak tako kot si napisala njen odnos, se malo že mora poznat.

Dejstvo pa je tako kot so napisale, da eni so hitrejši drugi malo počasnejši pri tem oz. pri vsem…

Ja zanimivo mi je ko mi je rekla da ji je zdravnik rekel da mlaši (9 mes) ni razgiban, pa je rekla da je pač cel dan v stolčku in nič ne ugovarja. Ona lahko med tem pospravlja. Zato sklepam da je lahko zaradi tega.

natasa

A ti to resno?

Resno. Ampak to so njene besede in jaz kar verjameme da je res tako. Otrok (mali) je priden in ga nič ne nosi. Večji je postal zelo neubogljiv kar sklepam da je lahko posledica tudi njene prestroge vzgoje.
Vedno sem imela kompleks pred njo, ker je res pridna gospodinja. Skozi neki kuha peče… POspravljeno… Kot mama, pa kar ne morem verjet…
Otroku noče dati barvice v roke, da ne bi kaj počečkal ipd.
Sicer pa sprašujem le za vaša mnenja in izkušnje.

natasa

Ma daj no, bedarije. Poznalo bi se kvečjemu, če z otrokom sploh ne bi govorila ali pa zelo malo, bi pa imel otrok v veliki večini odnose samo z njo. Tudi če starš pospravlja, kuha, pere… se z otrokom sproti pogovarja. Ali misliš, da se med tem časom dveletnik sam igra v svoji sobi? tudi jaz sem pospravljala in kuhala, otrok pa je bil vedno zraven in ves čas sem z njim govorila. Celo če nočeš, to poteka čisto avtomatično, saj so ti dveletniki praktično stalno pod nogami. Ne zamišljam si mamo, ki bi v smrtni tišini pomivala, pospravljala, kuhala, otrok pa bi ves ta čas nekje nekaj drugega delal.

Zdaj pa imajo nekateri idejo, kako se ukvarja z otrokom samo tako, da nekje sediš z njim in se z njim igraš in mu razlagaš stvari. Z otrokom se ukvarjaš tudi takrat, ko kuhaš, likaš, pospravljaš… in ga vključuješ v vsa opravila.

Eni so pač hitrejši pri govoru, drugi počasnejši. To ima opraviti skoraj izključno z gensko zasnovo. Razen če bi otroka res vzgajali v grobni tišini.

veš kaj, jaz imam tudi vseskozi pospravljeno, tudi kot mama sem dosledna in v nekaterih pogledih stroga. Pa imam vedno čas da se z otrokom igram, hodim vsak dan ven, in ja hodim v službo.

Pa imam strahotno živahnega otroka, ki ne zapre ust če ne spi. Govorit je začela pri 14 mesecih.

Tko da, eno je da si v življenju organiziran, drugo pa da zanemarjaš otroka. In s Frco se popolnoma strinjam.

Že ko si me napadla. Kako veš koliko se ona ukvarja z njim. Spraševala sem le za vaše mnenje, koliko je to povezano. Kar si mi odgovorila na to vprašanje se strinjam.
Glede pogovarjanja, je sama rekla da se z njim ne pogovarja. Da ga okopa in na koncu ugotovi da nista spregovorila niti besede. Če se med kopanjem ne pogovarja, sklepa da se med kuhanjem tudi ne. Ker pač še ne govori se nima tudi kaj pogovarjat.
Torej tudi to je možno.
In nisem napadla tistih ki veliko pospravljate, če si tako čutila. Tiste, ki imajo vse tipi topi se lahko ravno tako veliko ukvarjajo z otroki in seveda ne iščem opravičila da jaz nimam tipi topi, ker se veliko ukvarjam z otroki. Je pač treba skuhat in tudi pospravit če češ normalno živet. In res se lahko medtem tudi pogovarjaš.

natasa

Jaz se z našim na veliko pogovarjam, pa tudi ostali, odkar je na svetu, pa ni nikoli bil čebljač, niti ni hotel sodelovati pri ponavljanju zlogov, če sem mu pela, se je po tleh metal od jeze, in ni pri dveh govoril skoraj nič. Potem pa kar naenkrat, zdaj je dve in pol in si včasih želim, da bi bil malo tiho. Govori še malo nerazumljivo, ponalja pa kot papiga.

In po tej logiki naši starši sploh ne bi nikoli začeli govorit, kdo pa se je z njimi cele dneve pogovarjal in igral?

_______________________________ "Umazanija z rok se lahko umije, z duše pa nikdar." - N. S. Hruščov

No no, saj ni tako hudo. Poleg mame obstajajo še drugi ljudje okrog otroka in prav gotovo vsaka mama govori z otrokom. Nekatere preveč nekatere morda premalo.
Debata je zašla v drugo smer.

natasa

Moj nečak do 3. leta ni govoril. Da ga zdaj vidiš! Je bil poleti na Triglavu in je o tem naredil celi družini predavanje, ki je trajalo eno uro in pol!

Bi bila jaz tudi včasih vesela, če bi bil malo tiho – podobno, kot ugotavlja acjom za sina.

Tako da – nobene panike!

Vem, malo sem našpičena danes, se opravičujem.

_______________________________ "Umazanija z rok se lahko umije, z duše pa nikdar." - N. S. Hruščov

Hvala in lep večer še naprej. Pokec, pa veš da nisem zaradi tega jezna. Saj se le pogovarjamo. Upoštevam vsa mnenja.

natasa

Tudi jaz lahko govorim iz lastnih izkušenj:hči je pri 18mes govorila stavke s 5 besedami in to tako razločno, da jo le redkokdo ni razumel. Pri dveh letih je poznala vse barve, štela do 10 in predvsem ves čas veliko, veliko govorila in tvorila res lepe stavke. Tiho ni bila niti minuto in bila velikokrat zelo utrujajoča. In tako je še danes, pri 4-ih letih.

Doma pa imamo še fanta, ki bo drug mesec dopolnil 2 leti. Govori skoraj nič, vsega skupaj nekje 15-20 besed, pa še to ga razumemo le domači. Ima čisto svojo, res zelo otroško govorico. Tako se pri nas vsaj malo vzpostavi ravnotežje, dve taki klepetulji bi bili pa res naporni. Ali pa bi se potem morda med sabo več pogovarjala…

Zakaj taka razlika? Morda malo zaradi spola, a v glavnem zato, ker so otroci različni in jaz se vsem tem razlikam vsak dan znova čudim. Najbolj očitne so ravno pri govoru:).

Pa da ne bi mislili, da se s sinom kaj manj pogovarjam ali ukvarjam, ravno tako kot hči ga imam doma in še ne hodi v vrtec.

Lp

Nisem brala vseh odgovorov, lahko pa povem, da je mene mami pri dveh letih peljala k zdravniku, ker nisem čisto nič govorila. In je dr. rekel, da če bo pri štirih letih stanje isto, naj me pripelje nazaj.

Pa me je res hotela peljati nazaj. Pa ne zato, ker ne bi govorila, ampak me niso mogli “utišati”.

Tako da nič bati, eni začnejo govoriti prej, eni pa kasneje. Mene še danes ne morejo utišati. Pa vsakemu povem, da moram nadoknaditi za nazaj.

tudi moja deklica ni govorila. Nič se ne da kaj dosti pomagat- važno je da je razvit notranji govor zunanji pa se bo razvil ko bo živčevje dozorelo.

To pa res ni noben mejnik 2 leti.

[url=http://tickers.families.com][img]http://tac.families.com/ezb/905782.png[/img][/url]

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close