Neuspešen popravni izpit :(
Pozdravljeni.
Včeraj je hčerka imela popravni izpit, a ga ni naredila. Lahko si predstavljate, da smo doma vsi razočarani, jezni, žalostni, potrti. Učila se je, imela je inštrukcije, a ji žal ni uspelo. Drugače je pridna, ne ponočuje, ne kadi, ne pije, nima še fanta, stara je 16 let.
Ker je tole bil 2. izpitni rok, šola se prične čez dva tedna, se sprašujem kaj nam je storiti. Ona itak samo joče, zaprla se je vase, zelo je razočarana, v glavnem grozno vse skupaj.
Je tukaj kdo, ki ima podobno situacijo trenutno doma ali je tole dal čez, bi prosila za nasvete kako naprej. V kaznovanju ne vidim rešitve, npr. ni več telefona, izhoda s prijateljicami, kot nekateri prakticirajo saj zdaj je to itak brez pomena, hčerki je hudo za znoret.
Glede na to, da je prejemala štipendijo me zanima kako je zdaj s tem. Jo je potrebno vrniti, kako je če ponavlja letnik, kaj če se prepiše na drugo šolo? CSD danes ne dela, da bi poklicala in vprašala zato sprašujem tukaj gor.
Prosim za nasvete, predloge, vaše izkušnje.
Hvala.
Raziščite možnost 3.roka.
Lahko pa jo tudi prepišete na Euro šolo, da tam opravi izpit.
Drugače pa lahko iz lastnih izkušenj povem, da je bilo ponavljanje letnika zame najbolj kruta in tudi življenjska šola. Od takrat vem, da znam preživeti.
Sem dala v življenju še veliko hujših stvari skozi pa me niso tako psihično uničile, kot ponavljanje.
Predvsem ne zganjajte vsedružinske žalosti, jeze, razočaranja in kar je še tega. Ni ne prva ne zadnja, ki je pogrnila na popravcu. Zgleda, da se punca itak že sama dovolj sekira. Raje ji povejte, da ni konec sveta, pa ji pomagajte se postavit na noge in it naprej.
Jaz bi se najprej obrnila na šolo po informacije, kako in kaj naprej.
http://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=8989200
Tu malo preberi. Držim pesti, da ji rata pogojni vpis in izredni 3. rok. Seveda pa mora takoj napisati prošnjo.
Štipendijo lahko menda zamrzne za eno leto, nisem pa ziher, bo bolje vprašati izdajatelja štipendije.
Še danes pojdi do njene zdravnice in dobi neko opravičilo, da bo lahko šla na tretji rok. Tretji rok se izvaja ponavadi šele v oktobru (vsaka šola ima sicer svoja pravila) in bo imela dovolj časa, da se nauči, punca bo pa od začetka šol. leta v 3. letniku s svojimi sošolci, kjer bo tudi ostala, če ji bo uspelo v tretje. Tako da ni vse izgubljeno! Srečno! 🙂
Če se je hčerka res učila in imela inštrukcije ji raje kot, da jo kaznujete stojte ob strani. Predvidevam, da je to prvi letnik. Zanimivo bi bilo vedeti kateri predmet je to in katera šola. Če je naprimer matematika ali tuji jezik ne vem kako bo pomagal tretji rok, saj so še vedno trije letniki pred njo. Očitno ima s tem predmetom težave. Mogoče bi razmislila o lažji šoli in se tam ponovno vpisala v prvi letnik. Mogoče bi šli pogledat kako je pisala izpit, ali je bila blizu ali ne.
Vse to seveda velja ob predpostavki, da se je učila. Če menite da se ni dovolj učila potem bi razmislila o tretjem roku in ponavljanju.
Bilo doživeto pred 30+ leti na lastni koži. Danes vem, da sem si popravca zaslužila s tem, da sem jezikala, domači pa so me zavijali v vato. Sem ponavljala letnik in to je bila verjetno prva stvar, ki me je pri 17 letih streznila, da sem za svoje dejanje odgovorna sama. Nikoli, ampak res nikoli mi domači tega niso metali pod noge in tudi sama sem se zaklela, ko je šel moj otrok v srednjo šolo, da, če se zgodi, da bo ponavljal letnik, da ne bom ravnala drugače. Mi hvala bogu ni bilo potrebno, ker je bil bolj razumen in preudaren, kot jaz v njegovih letih. Tako, da to res ni konec sveta. Vem, da bi tudi jaz morda poskusila z kakšnimi lažnimi potrdili, da bi uspeli v tretje ampak to je velika potuha za naprej. Na faksu tega več ne bo in enkrat bo hčerka mogla sprejeti, da starši ne morejo vsega urediti, če ona kje zalomi. Na vašem mestu bi ji dala eno moralno pridigo in potem zaključite to temo za vedno. Me je pa zmotilo, ko si opisovala lastnosti tvoje hčerke. Moja je imela kup prijateljev, vedno je hodila naokrog in nikoli ni imela negativne ocene v srednji šoli. Tako, da to res ni odvisno od tega. Vam pa iskreno želim vse dobro vnaprej.
tudi mi smo bili v podobni situaciji. Imate tri možnosti, na šoli proti prošnji odobriji 3. rok, ni pa nujno, ponavljanje letnika kar odsvetujem in prepis na Eurošolo, če vam finančno znese, je po mojem mnenju najboljša opcija in tu naredi popravca v 3. roku. Hči je naredila popravca s 5 in so jo vprašali ali je res popravec ali zviševanje ocene. Na prejšnji šoli je imela tako tremo, da je totalno zmrznila, ker sta s profesorico tekom leta čisto zmrznili. Maturo je naredila odlično in vse v roku, sedaj piše diplomsko.
No, nič nisi povedala, na kateri šoli in kateri predmet. To so ključni podatki.
Matematika, slovenščina, tuj jezik in podobni predmeti skozi vsa 4 leta je nekaj povsem drugega kot strokovni predmet ali kak predmet, ki ni vsa 4 leta, pa spet je drugače, če gre za strokovno šolo ali gimnazijo, pa spet razlika med šolami itd. ter kako ji gredo ostali predmeti?
Opcije so tretji rok in pogojni vpis, ponavljanje, prepis s ponavljanjem ali pogojnim vpisom itd.
Ni pa noben konec sveta. Se zgodi.
Pojdite skupaj na šolo in se pozanimajte, kako je možno nadaljevati.
Če so možni izpiti kot občan oz kakšne so še opcije za uspešno opravljanje letnika, ter nadaljevanje.
Vi in hčerka morate to vedeti takoj, da ne zaoade v nedelo, v obup.
Možnosti vsekakor so, le pozanimati se morate takoj. Z obupom le izgubljate dragoceni čas in možnost za napredek.
Poleg tega imate možnost vpisa na drugo šolo, kar je bolje, kot obupavati in biti poražen.
Kazen pa tu nima nobene potrebe. Je že kaznovana, čeprav se je trudila.
Ne verjamem, da nič ni znala.
Lahko, da je bilo učenje prehitro, da bo vnaprej bolje.
Izpit se mora opravljati pred komisijo.
Ste preverilo vse to?
Pot pod noge.
Naloca staršev je, da to vse preverite in ji omogočite napredek.
Ker sama je v tem trenutku na tleh.
Vse lepo in prav, samo punca naj gre kar sama do zdravnice in uredi zadevo, je dovolj stara. Težka izkušnja, najbrž ji bo zelo neprijetno, ampak tako pač je. Če bi bila jaz zdravnica in da mi pride starš prosit za opravičilo, ja ni govora, da mu ga napišem![/quote]
Starši so v oporo. Gre sama, oni jo pa čakajo.
Čeprav zdravnik tu nima kaj.
Deklica naj poskusi v tretje.
V tretje gre rado.
V naših cajtih smo opravili celo 3 popravce, hehe.
Ni panike, le informacij nima.
Vse lepo in prav, samo punca naj gre kar sama do zdravnice in uredi zadevo, je dovolj stara. Težka izkušnja, najbrž ji bo zelo neprijetno, ampak tako pač je. Če bi bila jaz zdravnica in da mi pride starš prosit za opravičilo, ja ni govora, da mu ga napišem![/quote]
Sama sreča, da nisi zdravnica, saj si povsem brez posluha za otroka. Ker JA, pri šestnajstih letih si OTROKI!
Vse lepo in prav, samo punca naj gre kar sama do zdravnice in uredi zadevo, je dovolj stara. Težka izkušnja, najbrž ji bo zelo neprijetno, ampak tako pač je. Če bi bila jaz zdravnica in da mi pride starš prosit za opravičilo, ja ni govora, da mu ga napišem![/quote]
Sama sreča, da nisi zdravnica, saj si povsem brez posluha za otroka. Ker JA, pri šestnajstih letih si OTROKI![/quote]
Podpis. Usoda je že vedela zakaj ji ni dovolila, da bi postala zdravnica 🙂
Hči je končala Poljansk o. Ob vpisu je bila seznanjena s pogojem – prehajanje z minimalno dobrim uspehom oz. prepis na poklicno šolo ustrezne zahtevnosti. Razporejanje časa za učenje je bilo prepuščeno v upravljanje njej sami, dolžnosti doma določene, prosti čas omejen glede na opravljanje obveznosti. Slabši ucni uspeh med letom je terjal več dodatnega učenja, posledično manj prostega časa. Nekako nismo imeli težav, je kar hitro pogruntala, da nima veliko maneverskega prostora za zabušavanje, pridelala je delovne navade in občutek, da lahko z dobrim delom dobi še kak bonbonček. Uspeh višji od zahtev, faks v rednem roku. Mislim, da solze in jok pri nas ne bi pili vode, ampak vsak po svoje.
Forum je zaprt za komentiranje.