neprijetna izkušnja pri evtanaziji našega mucka
Našemu mačkončku so odpovedale ledvice. Nekaj časa smo ga držali pokonci z drugačno prehrano, držali smo se terapije tako kot je določil naš veterinar. Žal se je zgodilo tako, da se je pred 3 tedni stvar resno poslabšala in našega mačkona smo peljali na nujen pregled, zato ni bilo našega veterinarja, ampak nek druk. Ugotovil je, da se mu ne da več pomagat in ne bo več dolgo…Že na začetku bolezni smo rekli, da ga bomo dali uspavati, če bo trpel. Tako smo se odločili da bo zaspal. Veterinar je bil sicer OK, ampak ni bilo pa tistega zaupanja, sočutja, prijaznosti kot pri “našem”. Tudi ni nam dal toliko časa – ko smo povedali, da smo se odločili, da bo zaspal je šlo vse zelo hitro – potrebovali bi več časa, da bi se res poslovili. To je bila tudi naša prva žival, ki smo jo dali zaspat in nisem točno vedela kako gre – koliko časa traja, da dejansko zaspi… Skratka v vsem navalu čustev in vsega se mi zdi, da se je naš mačkon poslovil prehitro (po konči odločitvi je veterinar že takoj pripravil injekcijo, ni nas vprašal, če želimo biti še malo z muckom – sama pa tudi nisem vedela, da se načeloma to tako dela – kasneje mi je prijateljica povedala, da so bili ob njihovem kužatu pol ure na veterini in se poslavljali) oz. bi potrebovali več časa, da bi bili z njim, se mu zahvalili da nas je imel rad, ne pa da je šlo kot za neko hitenje in imam občutek da je bil kar žalosten 🙁 Jezna sem nase, da nisem “zabremzala”, čeprav sem bila v šoku – hitra (sicer pričakovana odločitev), brez sočutja veterinarja, ki je rekel, da moramo pač to tako vzeti, da živalca trpi. Vem, skušal nam je pomagat, ampak to ni bilo to. Žalostna sem zaradi muca in nas. Mislim, da bi se tudi on bolje počutil, če bi ga uspaval naš veterinar. Žal takrat ni bil dosegljiv.
Tako slabo vest imam! In žalostna sem zaradi mucka, ki bi si zaslužil drugačno slovo!
Madona ja, kakšen grd veterinar in muc, ki vam ni želel pomahat v slovo pa še pol ure umirat, da boste vvi lahko potočili še mal solzic več…
kdo je krut in brezsrčen? jst, ker znam sprejemat smrt in da je za živali, ki se jih da uspavat naboljša čim hitrejša ali taki kot sta vidve z avtorico, ki bi pa radi da žival še ene 3 ure umira tam na injekciji, za to da imate čast potešit svoje solzice in čustva do umirajočega življenja?
Tudi naš Nero je pred mesecem poginil zaradi zastrupitve krvi z urinom. Prej smo že morali enega mucka dati uspavati zaradi enake težave.
Sprašujem se kaj mačkam tako škodi za ledvice? Mogoče ti mačji briketi?
Pred leti so mačke jedle našo hrano in mislim, da tega ni bilo toliko ali pa na to nismo bili pozorni.
Še kdo na ta način zgubil mačko?
Torej si v resnici krut in brezsrčen. Škoda, včasih sem mislila o tebi drugače…[/quote]
Definiraj pojme, kaj je krutost:
A) Živali namenit hitro in čim manj bolečo smrt
B) Žival puščat čim dlje pri življenju in agoniji, za to, da “se imaš čas poslovit” od nje
Nikjer nisem napisala, da bi ga pustili 3 ure umirat.
Kakšnih 10 minut bi pa vseeno lahko imeli, da bi ga pomirili (živali so že tako prestrašene ko pridejo na veterino, veš), da bi mu vsak še kaj povedal, da bi ga vsi pobožali… Sva imela s sabo še našo najstarejšo, pa ji je zdaj zelo hudo, ker mu je dala zadnji poljubček doma, ker ga ni mogla še zadnjič počohat za ušesi tako kot ga je vedno… Nismo imeli časa da bi mu pokazali in povedali, da ga imamo radi. To je to. Nobeden ne govori o zavlačevanju in puščanju živalce, da se matra…
Ma daj, veš kaj… eno se je poslavljati doma, drugo pa je, če mu veterinar meni nič tebi nič zabije tisto injekcijo v rit in konec. Česa ne razumeš??Avtorica sedaj ravno potrebuje komentarje ala tvoj in gunarjev. Bodita raje tiho, če nimata kaj pametnega povedati.
SIcer pa, kaj naj človek pričakuje na tem forumu drugega kot žaljenje, norčevanje in posmeh.
Zdaj je, kar je. Ne očitaj si in ne jezi se na veterinarja. Mucek je še za življenja vedel, da ga imate radi in vas je imel rad. Evtanazija se mi še vedno zdi najlepša možna smrt v danih okoliščinah in mucek vam je hvaležen, da ste mu to omogočili.
Edino, kar me preseneča je: ali ni možnosti, da žival zaspi v tvojem naročju? To bi si jaz želela za našega mačka, ko bo čas za to. Se mi zdi to edino pravo “človeško” dejanje.
ajoj Če bi dobro prebral bi ugotovil, da se nam je pred 3 tedni to zgodilo. Torej: pol leta težav z ledvicami, ki so bile minimalne ob upoštevanju navodil veterinarja; v enem dnevu hodo poslabšanje; naslednji dan obisk veterinarja in tudi uspavanje… Od uspavanja do danes: 3 tedne…
Dobro preberi preden kaj rečeš…
Torej si v resnici krut in brezsrčen. Škoda, včasih sem mislila o tebi drugače…[/quote]
Definiraj pojme, kaj je krutost:
A) Živali namenit hitro in čim manj bolečo smrt
B) Žival puščat čim dlje pri življenju in agoniji, za to, da “se imaš čas poslovit” od nje[/quote]
Glej, glede tega imaš prav. Ampak krut si do avtorice, ona v tem trenutku potrebuje nekaj čisto drugega, kot hladne, brezosebne, posmehljive besede.
Kar si povedal, o hitri smrti, o manjšem trpljenju mačka in vse to bi lahko povedal na čisto drugačen način, na takšen, da bi avtorico potolažil, ne pa, da si jo še dodatno dotolkel in prizadel.
O tem govorim.
Moja veterinarka je najprej kužata umirila. Ko je zaspal po kakšnih pol ure, me je vprašala, ali sem pripravljena. Bila sem , saj nisem videla nobenega smisla v zavlačevanju. Poslovila sem se že prej, saj sem vedela, kaj nas čaka. Evtanazija je bila le odrešitev.
Avtorica, tvoj muc je imel VELIKO SREČO, da je imel tako lastnico, ki ga je peljala na evtanazijo. So ljudje, ki jim je škoda dati denar za evtanazijo, saj bo žival itak po naravni poti crknila. Take globoko preziram (ni škoda denarja za vinček, pivo, kavice, pedikure, masaže, živali pa ne bi privoščili ničesar).
Zato ne imej slabe vesti, ker si zanj naredila max…Vsekakor si super lastnica in blagor tvojemu mucku, ki je imel lepo življenje in tako srčno lastnico Žal nimajo vsi take sreče. Če bi bili vsi ljudje taki, bi bilo vsekakor lepše živeti na tem planetu.
Ne razumem, zakaj bi si kdorkoli želel počasno umiranje neke ljubljene živali? Skrbniki namreč želimo, da je evtanazija opravljena profesionalno, da smrt nastopi čim hitreje, da žival ne trpi.
Poslavljanje pa, če želiš, sledi po tem, nikakor se v ta namen ne podaljšuje agonije.
Ali si morda upala, da bo T61 po kapljicah tekel v veno, da bo žival trgalo od bolečine?
Najprej iskreno sožalje avtorici. Vidim, da vas polovica, ki tukaj piše komentarje nima doma domače živali oz. se vam še ni bilo treba posloviti od nje.
Od naše psičke smo se poslovili aprila, eno dan po hčerinem rojstnem dnevu. Prirojena bolezen je v slabem mesecu tako napredovala, da je komaj hodila. Stara je bila 8 let in vsem nam je bilo hudo. Mož jo je peljal uspavat, jaz sem čakala z njemu v čakalnici, notri pa nisem šla. Od nje smo se poslovili že doma – vsak po svoje z objemi, poljubčki, božanjem, predvsem s strani otrok. Ampak to smo se pa trudili, da ne bi začutila, da je kaj narobe. Ne vem, meni se zdi, da pes začuti, da pes začuti, da ti je hudo. Zato tudi nisem šla v ambulanto z njo jaz. Verjetno bi še preden ji je dal inekcijo bruhnila v jok in jo objemala, ker pa ne bi bilo prav.
Nekaj časa smo bili zelo žalostni, ampak smo si kupili novega psa, mladička in nas je potolažil, smo spet veseli, seveda pa se včasih še vedno spomnimo nanjo. Zadnjič ko je bil po televiziji tisti film o psu z Jennifer Aniston sem zraven grozno jokala.
Tako, da vso srečo ob prebolevanju izgube in čim manj se obremenjuj z nepotrebnimi komentarji.
Forum je zaprt za komentiranje.