nekomu moram povedat
Ko me sprašujejo za vzrok ločitve, ponavadi kratko odgovorim, da nisva imela več skupnih interesov. Ne razlagam na dolgo in široko kaj so bili dejanski vzroki za ločitev. Večina skupnih prijateljev prikimava njegovi zgodbi, jaz pa kot največja smet iz te zgodbe, ker tako razumejo moj molk.
Ja raje molčim, ne oporekam njegovim izjavam, če mi kdo kaj omeni se samo nasmejim in mogoče dodam, da potem bo že držalo, če on tako govori. Mene pa je v resnici sram povedat resnico in vzrok za ločitev. Sram me je, da sem tako dolgo vztrajala ob psihopatu, kateri je kazal navzven prijazen in ustrežljiv obraz, doma pa od posilstva, do fizičnega in verbalnega nasilja. Smrduh, ki mu verjetno ni para. OMG kako se mi je zagabil. Nikoli ne bom razumela kako lahko mlad prijeten in urejen moški postane z leti tak svinjar. Ne bi rekla, da bi se jaz zapustila in bi ga povlekla zraven.
Nekateri skupni prijatelji so ga že pogruntali in sedaj bi oni obnavljali prijateljstvo z mano, jok brate, obrnil si se proti meni, me obtožil brez, da bi slišal mojo plat zgodbe…odj.e.b.i forever z njim vred.
Bi pa še to dodala.
Polagam vsem ženskam na srce, ki živijo v nasilju. Ve nasilneža najbolje poznate, veste česa groznega je sposoben, zato, ko se odločite za odhod, odidite načrtovano, da bo varno za vas in otroke. Ko enkrat greste, niti slučajno več srečanja na štiri oči. Vsako grožnjo vzemite zelo resno. Ne izzivajte, ne dajajte mu dodatnega razloga za bes, predvsem pa se vsaj prvo leto izogibajte zveze z drugim moškim, ker večina nasilnežev prav zaradi tega izgubi nadzor nad sabo in potem sledi tragedija v kateri na žalost ostanejo mladoletni otroci največji reveži.
Važno je da si ukrepla, pozabi kaj se je zgodilo, preteklost ni več pomembna in fokusiraj se na prihodnost.
Kar se tiče starih prijateljev pa tistih, ki so te pustili na cedilu samo ignoriraj.
Z njim si se poročila, sta skupaj živela, imela otroke, predvidevam, da vsepreden je pokazal tale svoj obraz. Veš, kako se nekdo lahko navzven pretvarja. Hkrati pa si jezna in celo zameriš prijateljem, da ga niso sprevideli takoj. Da so verjeli njegovi zgodbi in ne tvoji, ki je sploh nisi povedala. O tem delu bi jaz na tvojem mestu malo razmislila.
Glede tega, da si se ga znebila pa 👍
Preteklost res ni več pomembna. Zame je pomembna sedanjost, ki je polna lepih trenutkov in tudi prihodnost vidim tako. Kljub temu ne želim v celoti pozabiti na preteklost, ohraniti je želim samo toliko, da bo mi v opomin na kaj in na koga več ne bi nikoli v življenju pristala in daje mi razlog za srečo, da sem vse to preživela brez večjih posledic, da sem končno nagrajena za svojo strpnost in lahko živim lepo mirno življenje naprej.
Z njim si se poročila, sta skupaj živela, imela otroke, predvidevam, da vsepreden je pokazal tale svoj obraz. Veš, kako se nekdo lahko navzven pretvarja. Hkrati pa si jezna in celo zameriš prijateljem, da ga niso sprevideli takoj. Da so verjeli njegovi zgodbi in ne tvoji, ki je sploh nisi povedala. O tem delu bi jaz na tvojem mestu malo razmislila.
Glede tega, da si se ga znebila pa 👍
[/quote]
Hvala za pogled iz drugega zornega kota. Imaš popolnoma prav. Jaz , ki sem živela z njim , ga nisem takoj sprevidela, kako bi ga le prijatelji pod njegovo prefinjeno fasado. Žal so bile tudi teme o najini zasebnosti na družbenih omrežjih, ki bi vsakemu, ki ima malo logike dalo misliti ali vse kar navaja, drži. Mogoče bi komu toliko kapnilo, da preden bi komentiral določene izjave, bi preveril še tudi drugo plat zgodbe ali se vsaj vzdržal komentarjev. Takrat me ni nihče od teh poklical, me vprašal kako sem, če potrebujem kakšno pomoč, kaj je bil dejanski vzrok. Po vseh komentarjih, ki so jih dajali, pa žal nekateri niso vredni moje razlage, niti moje družbe.
Hvala za pogled iz drugega zornega kota. Imaš popolnoma prav. Jaz , ki sem živela z njim , ga nisem takoj sprevidela, kako bi ga le prijatelji pod njegovo prefinjeno fasado. Žal so bile tudi teme o najini zasebnosti na družbenih omrežjih, ki bi vsakemu, ki ima malo logike dalo misliti ali vse kar navaja, drži. Mogoče bi komu toliko kapnilo, da preden bi komentiral določene izjave, bi preveril še tudi drugo plat zgodbe ali se vsaj vzdržal komentarjev. Takrat me ni nihče od teh poklical, me vprašal kako sem, če potrebujem kakšno pomoč, kaj je bil dejanski vzrok. Po vseh komentarjih, ki so jih dajali, pa žal nekateri niso vredni moje razlage, niti moje družbe.
[/quote]
Razumem.
In ta družbena omrežja ter komentiranje preko njih…no comment
Žal si delna poraženka, saj se je z grdobijo izmazal in ni bil nikoli kaznovan. Zato to še vedno boli.
Če si njegovi zgodbi le pritrdila, ni čudno, da so mu vsi prijatelji verjeli.
Ampak ni prepozno, ne se mu pustit. Že ločitev je bil verjetno velik korak. Ni treba razlagat o posilstvu. Bo dovolj še malce na hec obrneš pa rečeš: Kaj se ne bi ločila, če pa ko pridem domov namesto poljubčka dobim šamar.
Če kdo dodatno vrta pa samo rečeš, da pač še vedno boli, ne bi v detajle. Vsak normalen bo razumel.
Jaz ne razumem žensk, ki kar čakajo in trpijo. So res toliko odvisne od moža? Prvič ko se pozna modrica.. prijavit policiji. Ko imaš enkrat dokaz bo policija, csd tebi verjela, ne njemu. Brez dokazov je pa teško.
Žal si delna poraženka, saj se je z grdobijo izmazal in ni bil nikoli kaznovan. Zato to še vedno boli.
Če si njegovi zgodbi le pritrdila, ni čudno, da so mu vsi prijatelji verjeli.
Ampak ni prepozno, ne se mu pustit. Že ločitev je bil verjetno velik korak. Ni treba razlagat o posilstvu. Bo dovolj še malce na hec obrneš pa rečeš: Kaj se ne bi ločila, če pa ko pridem domov namesto poljubčka dobim šamar.
Če kdo dodatno vrta pa samo rečeš, da pač še vedno boli, ne bi v detajle. Vsak normalen bo razumel.
Jaz ne razumem žensk, ki kar čakajo in trpijo. So res toliko odvisne od moža? Prvič ko se pozna modrica.. prijavit policiji. Ko imaš enkrat dokaz bo policija, csd tebi verjela, ne njemu. Brez dokazov je pa teško.
[/quote]
Za tebe in še za marsikoga drugega sem res poraženka. Zase vem, da sem zmagovalka- pri tej vojni smo vsi ostali živi, kar meni največ pomeni. Ne boli me in nikoli me ni. Bila sem le besna nase, da sem se zapletla v tako grdo igro in nisem imela časovne izbire, da bi takoj zaključila, ker pač nisem bila v igri samo jaz. Tako sem ocenila in sem se raje prilagodila, poteptala sebe, da ni bilo žrtev in čakala na pravi trenutek osvoboditve. Ni mi mar kdo komu verjame, če bi mi bilo, bi povedala resnico. Drži, bivši se je izmazal z grdobijo, ampak je tudi ne vem kdo verjame v karmo, poskrbela za njegovo kazen. Ne mažem si več rok z njim, niti z ljudmi, ki se z njim družijo. Tu je moja zgodba za vedno zaključena. Tudi jaz sem dobila svoje plačilo-nagrado za vse prestane grdobije in trpljenje.
Ni ti potrebno biti odvisen od moža, da prenašaš marsikaj. Pri meni je bilo tudi finančno izkoriščanje iz njegove strani, ampak tako kot sem že povedala, ko realno oceniš situacijo, ti živ bog ne more pomagat iz tega ven – s policijo in csd samo priliješ olje na ogenj. Tu je najmanjši problem kdo komu verjame, problem je velik, kaj iz tega lahko sledi. Vodil me je razum – vedela sem, da se samo sama lahko rešim s potrpežljivostjo in preudarnostjo ob pravem času.
Temu kar vidiš navzven pri človeku se imenuje ‘persona’, ima jo vsak človek, jaz, ti, on, vsak.
Sčasoma začneš ločevati med pristnimi ljudmi in tistimi, ki samo igrajo. Kot si rekla, persona bivšega je prijazen in ustrežljiv človek. Če srečaš osebo, ki je je sama persona, beži od nje, ker je lahko kot ta tvoj bivši ali pa še hujša. Človek, ki je primerno integriral emocije v svojo osebnost, tako, da služijo njemu in družbi je pristen človek, odločen, ve kaj hoče, ljudi pridrži odgovorne za to kar storijo, nobenemu ne pusti, da se izživlja nad njim sočasno pa se postavi zase na tak način, ki je spoštovanja vreden.
Ljudje ponavadi pokažejo svojo osebnost takrat, ko je treba živeti in delati skupaj.
Tvoj nasvet za ljudi, ki so v nasilnem okolju, je na mestu. Odidite načrtovano, prekinite vse stike z nasilno/strupeno osebo, brez skakanja nazaj, ne verjemite besedam, kako bo vse bolje. Ko ste sami in imate spomine na samo lepe trenutke, se spomnite tudi neprijetnih, takoj vas bo minilo. Razčistite s preteklostjo, da bo vaša prihodnost boljša.
Namen spomina ni to, da se spomniš, pač pa, da ne repliciraš slabih odločitev.
Preteklost je skoz pomembna, vpliva na sedanjost in prihodnodt. Ne smemo pa ostat v preteklosti. Iz nje se učit in s pomočjo izkušenj krojit lepše nadaljnje trenutke.
Bravo avtorici teme. Ogromno poguma in volje si mogla pokazat. Očitno si odločna in močna ženska. Zaradi jeze ne zapiraj vsem vrat,.. Vsa so tam z namenom, jeza pa nam medli presojo. Maske vsem enkrat padejo in resnica vedno pride na dan. Ta mesec, čez 10let…
Nisi zgolj močna in pogumna, izpadeš mi celo modra. S pomočjo oz. Zaradi morbidnosti bivšega si se sama odločila za rast in razvoj-duhovni. Respect!
Nisem vsem zaprla vrat zaradi jeze. Na nikogar nisem jezna, samo spoznala sem, da ne sodijo več v moje življenje in ko sem njim zaprla vrata, sem s tem verjetno odprla vrata novim ljudem.
Glede rasti in razvoja v duhovnem smislu pa takole. Imela sem dve možnosti, ali se predam in obupam ali pa se borim in nabiram potrebnih moči. HB, mi je bilo dano to drugo na pravi način. Še vedno pa ne razumem kako je človek, ki bi te naj ljubil zmožen takšnih grdobij. Ne morem dojeti in verjetno tudi nikoli ne bom, da nekdo, ki bi ti naj bil naklonjen, namesto tega usmerja svojo energijo v to, da te čim večkrat prizadene, da se prav posebej potrudi, da ti nagaja na vsakem koraku, te smeši in zaničuje, da te potolče kjer se le da, da prav išče tvoje šibke točke, da ti lahko znova in znova zadane udarce, da te prepričuje, da nisi normalen,… Na trenutke se mi zdi, da je to bila samo dolga nočna mora iz katere sem se prebudila.
Če je vse to bilo potrebno za mojo rast ali za kak meni še neznan cilj, potem se mi niti najmanj ne sanja, kam me to vodi.
Nisem vsem zaprla vrat zaradi jeze. Na nikogar nisem jezna, samo spoznala sem, da ne sodijo več v moje življenje in ko sem njim zaprla vrata, sem s tem verjetno odprla vrata novim ljudem.
Glede rasti in razvoja v duhovnem smislu pa takole. Imela sem dve možnosti, ali se predam in obupam ali pa se borim in nabiram potrebnih moči. HB, mi je bilo dano to drugo na pravi način. Še vedno pa ne razumem kako je človek, ki bi te naj ljubil zmožen takšnih grdobij. Ne morem dojeti in verjetno tudi nikoli ne bom, da nekdo, ki bi ti naj bil naklonjen, namesto tega usmerja svojo energijo v to, da te čim večkrat prizadene, da se prav posebej potrudi, da ti nagaja na vsakem koraku, te smeši in zaničuje, da te potolče kjer se le da, da prav išče tvoje šibke točke, da ti lahko znova in znova zadane udarce, da te prepričuje, da nisi normalen,… Na trenutke se mi zdi, da je to bila samo dolga nočna mora iz katere sem se prebudila.
Če je vse to bilo potrebno za mojo rast ali za kak meni še neznan cilj, potem se mi niti najmanj ne sanja, kam me to vodi.
[/quote]
” Kako je clovek, ki naj bi te ljubil zmozen taksnih grdobij?”
Taksen clovek ni ljubil. Vse je bilo pretvarjanje in ljubil je svoje interese in farso, ki si jo je zamislil.
To so manipulatorji in narcisi.
Lepo da se borite in ucite. Vodi vas v lepse in bolj mirno zivljenje.
Žal si delna poraženka, saj se je z grdobijo izmazal in ni bil nikoli kaznovan. Zato to še vedno boli.
Če si njegovi zgodbi le pritrdila, ni čudno, da so mu vsi prijatelji verjeli.
Ampak ni prepozno, ne se mu pustit. Že ločitev je bil verjetno velik korak. Ni treba razlagat o posilstvu. Bo dovolj še malce na hec obrneš pa rečeš: Kaj se ne bi ločila, če pa ko pridem domov namesto poljubčka dobim šamar.
Če kdo dodatno vrta pa samo rečeš, da pač še vedno boli, ne bi v detajle. Vsak normalen bo razumel.
Jaz ne razumem žensk, ki kar čakajo in trpijo. So res toliko odvisne od moža? Prvič ko se pozna modrica.. prijavit policiji. Ko imaš enkrat dokaz bo policija, csd tebi verjela, ne njemu. Brez dokazov je pa teško.
[/quote]
nisi sposoben dojet
ti bi javno pral umazano perilo
avtorica tega ne rabi, ker ji je dovolj, da ona ve, kaj je bilo in ne rabi celega sveta prepričevat v to.
Avtorica čestitam za pogum in tak korak naprej! Življenje z nasilnežem je res grozno. Kdor tega ni doživel ne ve kaj to v resnici pomeni. Verjamem da te je za vse to sram, pa naj te ne bo več. Narcisi navzven točno tak obraz kažejo, kot ga opisuješ. Kot si mu ti verjela, so mu tudi drugi ljudje. V sebi se v resnici vsi dobro zavedamo kdo igra in ima prijazno masko, kdo je v resnici prijazen in dobrosrčen tudi, samo priznati si je treba in pogledati resnici v oči!
Za tebe in še za marsikoga drugega sem res poraženka. Zase vem, da sem zmagovalka- pri tej vojni smo vsi ostali živi, kar meni največ pomeni. Ne boli me in nikoli me ni. Bila sem le besna nase, da sem se zapletla v tako grdo igro in nisem imela časovne izbire, da bi takoj zaključila, ker pač nisem bila v igri samo jaz. Tako sem ocenila in sem se raje prilagodila, poteptala sebe, da ni bilo žrtev in čakala na pravi trenutek osvoboditve. Ni mi mar kdo komu verjame, če bi mi bilo, bi povedala resnico. Drži, bivši se je izmazal z grdobijo, ampak je tudi ne vem kdo verjame v karmo, poskrbela za njegovo kazen. Ne mažem si več rok z njim, niti z ljudmi, ki se z njim družijo. Tu je moja zgodba za vedno zaključena. Tudi jaz sem dobila svoje plačilo-nagrado za vse prestane grdobije in trpljenje.
Ni ti potrebno biti odvisen od moža, da prenašaš marsikaj. Pri meni je bilo tudi finančno izkoriščanje iz njegove strani, ampak tako kot sem že povedala, ko realno oceniš situacijo, ti živ bog ne more pomagat iz tega ven – s policijo in csd samo priliješ olje na ogenj. Tu je najmanjši problem kdo komu verjame, problem je velik, kaj iz tega lahko sledi. Vodil me je razum – vedela sem, da se samo sama lahko rešim s potrpežljivostjo in preudarnostjo ob pravem času.
[/quote]
Lej, če si res prebolela, potem si zmagovalka, ne glede na vse.
Jaz to, da si se izpovedala tukaj, med neznanci, anonimno, pač vidim kot znak, da ti preteklost še ne da mir. Upam seveda, da se motim. Mogoče je bilo to samo še tisto zanje, kar si želela dati od sebe.
Glede karma sistema. Jaz sem tudi včasih verjel v to, sedaj pa vedno manj. Verjamem le v vest. Eni jo imajo eni ne.
Pozdravljena, prezivela sem nasilje. Tako fizicno, kot psihicno. Sem kar hitro odkorakala iz zveze. Vesela sem, da nisva imela otrok. Se po 7 letih se stresem, kaj bi se zgodilo, ce bi ga videla. Je pa res, samo tiste zenske, ki so bile v taki vezi, te bodo razumele. Zakaj ne odidemo, ko se zgodi prvic je tudi meni neznanka. Svoje zgodbe nisem govorila. Sprejela sem posledice ob odhodu in pogoltnila groznje. Obcutek svobode je bil bolj pomemben od dejstev.
Lahko si ponosna, saj ti je uspelo. Otroke pa le obvaruj in prijavi na csd vse kar se je zgodilo, saj taka oseba ne sme biti v nenadzorovanem stiku z vami.
Lej, če si res prebolela, potem si zmagovalka, ne glede na vse.
Jaz to, da si se izpovedala tukaj, med neznanci, anonimno, pač vidim kot znak, da ti preteklost še ne da mir. Upam seveda, da se motim. Mogoče je bilo to samo še tisto zanje, kar si želela dati od sebe.
Glede karma sistema. Jaz sem tudi včasih verjel v to, sedaj pa vedno manj. Verjamem le v vest. Eni jo imajo eni ne.
[/quote]
Prebolela sem že pred mnogimi leti. OMG če se spomnim tistega prvega udarca,ko sem potrebovala zdravniško pomoč. Takrat sem pograbila ključe in če mi ne bi bivši z novimi udarci preprečil, bi se verjetno fentala in pustila eno čisto majhno nebogljeno bitje samo z nasilnežem….še zdaj me zmrazi, če pomislim na to kaj sem hotela naredit.
Tako kot sem že povedala, zmagovalko se počutim zato, ker smo vsi preživeli. Ob razhodu sem molila za naša življenja in za zdrav razum in očitno me je uslišala višja sila.
Pomirila sem se s preteklostjo in tako kot sem zapisala v naslovu, čutila sem potrebo, da povem na glas, da dam to ven iz sebe, da še začutim to zadnje olajšanje od preteklosti.
Forum je zaprt za komentiranje.