ne vem več…

Že, že, vendar je še vedno vprašanje ali je bolje ostati brez take izkušnje ali ne.[/quote]

Bolje je ostati brez take izkušnje, vendar, če je nimaš pa so se ta vprašanja že pojavila v tebi, tega ne moreš nikoli dojeti. Torej … moraš skozi to, da se potem dojameš, da je fora, da uživaš v trenutni vezi.[/quote]

Jaz pa mislim, da take izkušnje morajo biti prav zato, da ugotoviš to kar pravi Pandora, saj le s takimi ugotovitvami dozoriš in osebnostno zrasteš. Torej dojameš kaj sploh resnično želiš v življenju, saj avtorica očitno tega še ne dojema, saj konec koncev izkušenj niti nima.

Že, že, vendar je še vedno vprašanje ali je bolje ostati brez take izkušnje ali ne.[/quote]

Bolje je ostati brez take izkušnje, vendar, če je nimaš pa so se ta vprašanja že pojavila v tebi, tega ne moreš nikoli dojeti. Torej … moraš skozi to, da se potem dojameš, da je fora, da uživaš v trenutni vezi.[/quote]
Ni nujno, da nekdo, ki tako razmišlja, to sploh kdaj dojame, tudi, če ima več takih izkušenj. Če vedno krivca išče v drugih, tega namreč nikoli ne bo spoznal.

Če se avtorica počuti ob fantu kot žrtev (česa? monogamije?), ujetnica njunega odnosa je ta odnos očitno ne osrečuje. Ravno tako kot, če se voziš z avtom, tako bolj previdno, nakar se ti zdi, da to ni to in želiš malo več adrenalina. Pohodiš gas, da te skozi ovinke odnaša. Uživaš.
Potem te za enim ovinkom čaka “presenečenje” in odletiš v graben, razbiješ mašino in sebe. Ležiš ves polomljen nekje v bolnišnici in razmišljaš kaj mi je tega treba bilo….
Lahko si za drugič obljubiš, da boš bolj pazil, užitku se pa ne boš odpovedal, lahko kriviš cesto, lahko pa se zamisliš kaj sploh dobiš s tako vožnjo in ali je cilj vožnje/življenja polaganje ovinkov ali se želiš nekam (varno?) pripeljat….

Drugače pa mislim, da ima avtorica ob sebi nekega nedoraslega, precej posesivnega, nesamozavestnega, nekoliko samovšečnega, zakrnelega tipa, ki ji ne omogoča, da bi se razživela na način kot si ga želi zato pogleduje po drugih in sanjari o tem kar pri svojem pogreša. Z “novim” bo tudi dobila to o čemer sanjari (mogoče ne ravno s tem ampak z enim tretjim 😉 vprašanje je če ga bo znala, zmogla, hotela držat na obratih, da bo zadovoljna s skupno vožnjo 😉
V vsakem primeru pa naj ne obžaluje svoje odločitve kakršnakoli že bo, ker nikoli ni tako, da ne bi moglo bit še drugače in če se sedaj vprašuje kaj, če bi in kako bi, zakaj ne bi…. naj kasneje ne obupuje nad tem kar bi/bo/je pustila za sabo.

Malo čudno je pripisovat točen (in samo en) cilj vsaki stvari. Konec koncev sem tudi zate prepričan, da ne daješ hrane v usta samo in le takrat, ko občutiš lakoto. Se pa strinjam, da je za svoja dejanja treba prevzet tudi odgovornost ali njen del, saj velikokrat ta tudi je deljena, le ljudje jo radi pripisujemo malo po svojih potrebah.

Malo čudno je pripisovat točen (in samo en) cilj vsaki stvari. Konec koncev sem tudi zate prepričan, da ne daješ hrane v usta samo in le takrat, ko občutiš lakoto. Se pa strinjam, da je za svoja dejanja treba prevzet tudi odgovornost ali njen del, saj velikokrat ta tudi je deljena, le ljudje jo radi pripisujemo malo po svojih potrebah.[/quote]Njena hrana je premalo začinjena, preveč monotona, enolična…, zato se ji sline cedijo po “šamroli” v sosedni kuhariji….. 😉
Kaj dela oz ne dela njen kuhar? Če ne bi bil tako vasezaverovan in bi prisluhnil njenim naročilom in surovinam, ki mu jih ponuja, bi bil pripravljen še po kakšnem drugačnem receptu kuhat, jo ne bi najedali dvomi…. 😉 :))))

Je pa res, da se človek tudi potice preobje in je treba še kak črn suh kruh probat, da sploh veš kaj je potica…. 😉

Jaz pa mislim, da ni toliko problem v premajhni začinjenosti, ampak v negotovosti in v strahu pred razočaranjem. Iskanje “popolne” veze bi ji prihranilo bolečine in težave pri tem, kako se ponovno pobrati in verjeti v uspešno vezo.
Kot je avtorica napisala, je bila do zdaj v varnem zavetju, kjer je bilo vse bolj ali manj predvidljivo in zato še vedno hrepeni po tem, kjer bi bilo vse tako preprosto in predvidljivo.
Enkrat je treba odleteti iz gnezda in se soočiti z vsemi izzivi..In tega je marsikoga strah.

Razočarana je že sedaj na nek način, ker je “predolgo” samo z enim.
Se pravi nujno rabi lastno (slabo) izkušnjo, ker bo resnično razočarana, da bo znala cenit, ustrezno ovrednotit, bit zadovoljna s tistim kar ima?

Kakorkoli, na kratko, pač tipa nimaš rada oz. ga imaš rada kot prijatelja, sex z njim ti je prej muka kot užitek. Reši njega in mu priznaj, da moraš malo svobodno zadihat, samo, ker si prevelika ziherašica in veš, da takrat, ko nebi bilo tvojega ob tebi bi doživljala svakojake travme na katere očitno še nisi pripravljena v svojem lajfu, pač tega ne boš naredila in se matrala dalje v vezi. S tem pa delaš medvedjo uslugo tako sebi kot partnerju. Itak pa, da vse kar bo prišlo za tem, če bi naredila ta korak in odšla od partnerja boš doživela samo še slabše varijante, tako je pač življenje.Tist, ki dobi boljše je isto kot, da bi na lotu zadel, zadetek podoben sedmici.

Eni, vsaj tisti, ki jim v življenju nikdar ni dovolj, ti bodo rekli pojdi, zaključi, čimprej stran, poišči drugega. Ja saj lahko greš izvoli, nikjer ne piše kaj bo, boš lahko snela perfektneža, se boš mela krasno, te bo vzburil do te mere, da bo oh in sploh, pa bo on srečal simpatijo in do tebe ne bo čutil kot ti do njega…in potem?….varjacij je ogromno, nikdar ne vemo kaj nas čaka. Po mojem si se, od trenutka naprej, ko si se začela ozirat za simpatijo začela od svojega fanta oddaljevat in na fantu vidiš ali celo iščeš samo napake. Zato mislim, da si se v sebi že odločila….tvegaj, pa boš videla, samo čas bo pokazal ali si se prav odločila. Če si se prav, dobro zate, čene pa, ko boš gledala z drugačne perspektive kot danes, se boš tepla po glavi. Jaz pa sem večni optimist in nikdar v življenju ne vržem puško v koruzo vse do tedaj, ko resnično ne vidim, da drugače ne bo šlo. Zato ti ne morem odgovorit drugače kot ROBI.

Bode mi samo v oči, ko si napisala, da še sama ne veš kaj hočeš….torej ne veš niti kaj imaš sedaj? Misliš da bomo mi poznali vajine stvari takšne kot v resnici so? Ti se odločaš o svoji usodi in poteku dogodkov, za katere moraš prevzet odgovornost in tveganje. Jaz ti lahko rečem le to, da mi take ženske, ki se neprestano ozirajo za drugimi, znova in znova in znova, ne zdijo čustveno zrele in se ne ustalijo nikdar, vedno nekaj manjka…

Nekje prebral:
Ko si poiščeš novega partnerja, novo ljubezen, je tako kot, če bi ponavljal razred.
Vse veš kako bo le ne veš, če boš izdelal.

U drugoj ljubavi čovjek se osjeća kao da ponavlja razred, poznati su mu svi predmeti, a ipak nema pouzdanja da će ispit položiti. Branislav Nušić

Kje si pa pobral to, da bi se naj neprestano ozirala po nečem novem? Jaz sem dejansko že celo življenje v zvezi, to je tudi moja prva resna zveza.
To, da sama ne vem kaj hočem sem napisala, zato ker je dejansko tako. Sprašujem se kaj vse še obstaja poleg tega kar imam. Res ne vem niti, kaj dejansko imam, ker nimam s čim primerjat in ne vem ali je to kar imam dobro ali slabo. Vem, samo, da me že vse skupaj rahlo duši in pa da če bi bilo vse OK mi niti pod razno ne bi mogel drugi v oči past.
Ali kaj narediti glede tega ali ne je pa druga stvar…

Men to malce zveni po 2 fazi v odnosu imenovani negotovost. Malo spremeni navade, malo se začni spraševati kaj ti tvoj tip daje. Umaknita se drug od drugega za kakšen teden brez stikov. Boš kmalu videla če je pravi zate. Vedela boš tudi če ni pravi in naredila pravo potezo. Nikakor pa ne varaj dokler si v zvezi z nekom. To je egoistično in ponižujoče do nekoga.

Pa se ti ne zdi korektno, če bi se o tem pogovorila s fantom, s katerim živiš ? Glede na to, da ga imaš rada….Razen, če se v ozadju res skriva želja po avanturah…..Zato te tako zelo moti njegova ljubosumnost, ker ti to predstavlja oviro.
Malo bi preizkusila kakšni so drugi in če bi z drugim čutila ognjemet, potem bi trenutnega pustila in šla z drugim ?
Če te odnos dolgočasi, ker si že “celo življenje” z enim in istim, potem bi avantura res popestrila odnos in bi dobila izkušnje…A dvomim, da boš z njimi zadovoljna.
Na takšen način se težave ne rešujejo. Rešujejo se z iskrenostjo. Da fantu poveš kaj čutiš in potem skupaj rešujeta težave. Če imata interes. Če ne, pa gresta narazen.

Nihče ti ne pravi, da moraš vztrajati v vezi, če nisi zadovoljna. Seveda pa ti nihče tudi ne pravi, da naj varaš.
Niso izkušnje tisto, po čemer bi hrepenela. Ampak to, da želiš sebi nekaj dokazati. Nekaj, kar tako ali tako že veš. Dokazati svojo resnico, ki jo nosiš v sebi. Vprašanje je le, kakšna je ta resnica. Ali je dobra ali pa slaba. 🙂
Mogoče je to resnica, da verjameš, da so drugi moški vedno boljši…Mogoče je to, da rada obžaluješ svoje odločitve….Obstaja več načinov, kako to spoznati. Seveda pa so to največkrat izkušnje, preko katerih sčasoma prepoznamo svoje vzorce in resnico, ki jo nosimo v sebi.

Razočarana je že sedaj na nek način, ker je “predolgo” samo z enim.
Se pravi nujno rabi lastno (slabo) izkušnjo, ker bo resnično razočarana, da bo znala cenit, ustrezno ovrednotit, bit zadovoljna s tistim kar ima?[/quote]
Ko bo imela izkušnjo, potem bo prepozno, da bi lahko cenila kar ima. Potem lahko samo še obžaluje to, kar je imela.
Kot pravim, ni treba vztrajati v vezi, če ni zadovoljna. Je pa potrebno narediti odločilen korak. Predvidevam, da sama odločitev ne bi bila težka, če bi res bila nezadovoljna.
Težka je, ker bi rada spoznala nekaj novega, a hkrati ne izgubila to, kar ima.
To pa ne gre. 🙂

Mene pa je tole zmotilo.
Imam občutek, da je za tebe seks (z njim) kot neka obveza, kot nekaj, kar mora biti, če si z nekom v odnosu.

Saj teoretično bi to lahko spremenila. To, da bi njega videla kot seksualni objekt, da bi te na ta način privlačil (in da ne bi samo nekoga drugega gledala na ta način). Torej, da bi si svojega partnerja ŽELELA!, da bi te samo pogled na njega vzburil. Oz. zmore se tudi praktično, samo nisem prepričana, če si sploh pripravljena oz. si tega želiš, v njem videti “oh in sploh”. Ne rabi on tebe prepričevati, da je privlačen, ti se rabiš to prepričat (on ti pa samo ne sme tega omejevat). Ne vem, ali si tega sploh želiš?

Pa se ti ne zdi korektno, če bi se o tem pogovorila s fantom, s katerim živiš ? Glede na to, da ga imaš rada….Razen, če se v ozadju res skriva želja po avanturah…..Zato te tako zelo moti njegova ljubosumnost, ker ti to predstavlja oviro.
Malo bi preizkusila kakšni so drugi in če bi z drugim čutila ognjemet, potem bi trenutnega pustila in šla z drugim ?
Če te odnos dolgočasi, ker si že “celo življenje” z enim in istim, potem bi avantura res popestrila odnos in bi dobila izkušnje…A dvomim, da boš z njimi zadovoljna.
Na takšen način se težave ne rešujejo. Rešujejo se z iskrenostjo. Da fantu poveš kaj čutiš in potem skupaj rešujeta težave. Če imata interes. Če ne, pa gresta narazen.

Nihče ti ne pravi, da moraš vztrajati v vezi, če nisi zadovoljna. Seveda pa ti nihče tudi ne pravi, da naj varaš.
Niso izkušnje tisto, po čemer bi hrepenela. Ampak to, da želiš sebi nekaj dokazati. Nekaj, kar tako ali tako že veš. Dokazati svojo resnico, ki jo nosiš v sebi. Vprašanje je le, kakšna je ta resnica. Ali je dobra ali pa slaba. 🙂
Mogoče je to resnica, da verjameš, da so drugi moški vedno boljši…Mogoče je to, da rada obžaluješ svoje odločitve….Obstaja več načinov, kako to spoznati. Seveda pa so to največkrat izkušnje, preko katerih sčasoma prepoznamo svoje vzorce in resnico, ki jo nosimo v sebi.[/quote]
tocno tako, si mi iz jezika vzel 🙂

pa strinjam se s tisto ki je napisala da se bo potem trpla po glavi kaj je izgubila. je pa tako da poznam eno 7let veze, tip zdolgocasen nikamor ne bj sel…sedaj pravi da je nardila najbols ko sta se razsla in nd obzaluje.

s tem ko men ni nic manjkalo, le izkusenj, mogoce da sama sebi dokazem “kej”..in sedaj obzalujem da nisem znala cenit tega kar sem imela in da sem hrepenela po se vec..trapa.

Ja, saj…Spremenile so se okoliščine. Vzorec, ki pa je pripomogel k spremembi okoliščin, pa se ni spremenil. In zato se lahko zgodi, da se spet znajdemo pred istim izzivom, ki ga pogojuje ta vzorec. In to je, kako ceniti tisto, kar imamo. 🙂

Seveda si želim v njem videti “oh in sploh” in prav rada bi izvedela način kako? Ker je poglavitni problem, da si ga ne želim in ne vem kako naj samo sebe prepričam, da je obratno…

Pa saj dejansko ne gre samo za spolnost, čeprav je to poglavitni razlog…V bistvu je problem v odnosu že komunikacija. Jaz si recimo ne predstavljam, da mu iskreno povem o stvareh, ki me sedaj tarejo. Ker poznam reakcijo… Ali izbruh ljubosumja ali zaključek veze…Na to pa še trenutno ne vem če sem pripravljena, dokler si malo v glavi ne razčistim stvari in ugotovim ali si to dejansko želim…

Saj to je ravno to…Lahko, da sem meni zgodi enako, da ugotovim, da sem zapravila zlato… Ali pa ugotovim, da to nikoli ni bilo to in sem dobesedno izgubljala čas. Dokler ne spoznam česa drugega dejansko ne morem opredeliti, kaj je to kar imam doma, če me razumete…

Ampak glede na to, da mora biti v odnosu odkrita komunikacija glede vsakršne zadeve, mene pa je dejansko strah se s fantom pogovorit, se mi zdi da ne kaže dobro, če pa še zraven prištejemo še vsa vprašanja, ki se mi porajajo v glavi pa še toliko manj.

No, potem že itak sama ugotavljaš, da to ni zlato, temveč navaden trompetengold.

Glej, če že naprej veš oziroma obsojaš, da bo fant izrazil ljubosumje ali pa željo po zaključku, potem lahko vsaj veš, da nimaš ob sebi “zlata”. Če pa mu tega, kar te tare, ne poveš, se boš pa vedno spraševala, kaj pa če morda ne bi tako reagiral in bi me lahko razumel. Vprašaj se, s čim lažje živiš (na dolgi rok).
Jaz mislim, da te je drugi pritegnil zato, ker vama v odnosu ni špilalo. To pa še ne pomeni, da ti bo sedaj z drugim vse šlo gladko, ampak pomeni le, da boš isti problem reševala z drugo osebo. Ti si pa še vedno ista, saj se iz tega odnosa na tak način (ko si skočila iz enega na drugega) nisi prav veliko naučila.

“Zlato” je ravno po tem odzivu sodeč, da ima ob sebi človeka, ki mu ni mar zanjo. Seveda zdrav pogovor kako naprej, ja, če je pripravljenost od obeh, ampak kako pa reagiramo, če nas zapušča oseba, ki jo ljubimo? Težko je, ko so vmes pristna čustva! Za se vprašat je, ko se dva hladnokrvno in brezčutno zapustita…kakšna veza je bila to?
Idealno je, če oba enako čutita in dajata in se kvečjemu drug drugega dopolnjujeta, takrat življenje teče v prostem teku.
Žal je pa vseprevečkrat tako, da nekdo več daje kot drugi in običajno jo skupi ravno tisti ki daje več. Zato bi rekel da bi bila reakcija v tisti smeri tudi pričakovana, KER, ko brezpogojno daješ in prideš do točke in ugotoviš, da za nekoga še vedno ni dovolj.Kaj ti preostane? Da se slepiš in upaš da bo nekdaj bolje? Ja, če dobiš z njene strani jasen signal in odkritosrčno željo, da hoče, da si prizadeva, da bi skupaj uspela….vse je začaran krog, odreagiramo tako, kot okolica vpliva na nas….pa zaradi tega ni slab, ampak samo človek, s toliko dobrimi in toliko slabimi lastnostmi, ki ji skuša ustrezati, ki ne more preko sebe, ker več kot nudi, ne more….ALI SI ALI NISI?

Jaz sem še vedno mnenja, da si ona želi le avanture, ker ji pač tisto kar ima ne zadostuje več oz. o tem, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, ni več prepričana…
In spet se sklicujem na Robi-ja…da želi dokazati svojo resnico. Ali bo zaradi tega boljša, srečnejša, bo pokazalal čas.
Samo še ena stvar”Zmedena”, na tem forumu sem nekje prebral modre besede:”Vsak ima in vsak jih bo imel, napake. Vprašanje je katere te bodo bolj motile”
Jaz bi dodal le še to”Poskušajmo napake popravit in se iz njih kaj naučit, da bomo vsi lahko boljši.”
Vsako minuto imaš možnost, da nekaj spremeniš! Kaj in kako, se pa odloči sama!
Happy Valentine:)))…kupi si eno seksi perilo, pa užgita en vulkanček:)))) srečno

Seveda si želim v njem videti “oh in sploh” in prav rada bi izvedela način kako? Ker je poglavitni problem, da si ga ne želim in ne vem kako naj samo sebe prepričam, da je obratno…

Pa saj dejansko ne gre samo za spolnost, čeprav je to poglavitni razlog…V bistvu je problem v odnosu že komunikacija. Jaz si recimo ne predstavljam, da mu iskreno povem o stvareh, ki me sedaj tarejo. Ker poznam reakcijo… Ali izbruh ljubosumja ali zaključek veze…Na to pa še trenutno ne vem če sem pripravljena, dokler si malo v glavi ne razčistim stvari in ugotovim ali si to dejansko želim…
[/quote]

Prepričaš… saj ne gre za prepričevanje. Gre za videnje. Verjetno si vsaj nekoč bila zaljubljena v njega. Predvidevam, da te je nekaj na njem privlačilo (spolno), ali je bil to njegov obraz, glas, postava… nekaj že, verjetno. Ali se je zdaj to spremenilo? Ali pa je vsaj še v določenih stvareh še vedno podoben tistemu fantu, v katerega si se zaljubila. Saj si se zaljubila v njega, kajne… Pač, ocenjuj ga. Ne išči, česar ne maraš, osredotoči se na tisto, kar maraš. Kar te privlači. To vse lahko narediš, če ga le še MARAŠ. Ali ga maraš? Dobro prisluhni svojim občutkom, kakšni so, ko ga gledaš ob sebi. Te vleče v njegov objem, pa čeprav samo tolažilen, recimo, ko si žalostna. Si želiš njegove podpore takrat, ko jo rabiš. Ti je všeč, če/ko ti pokaže, da si mu všeč, da si želi tvoje bližine, ko ti pogleda v oči, ko njegova roka seže k tvojemu obrazu, da bi te poljubkovala… Ti je to všeč? Ali pa si želiš, da bi jo obdržal ob svojem telesu.
Ali je nežen s tabo? Ali te vedno znova osvaja s svojim povabilom k intimnosti, ali pa to (osvajanje) smatra kot nekaj nepotrebnega…

Spolnost je pomembna!

Ali je ljubosumen, ker nekako čuti nek hlad v tvojih odzivih glede njega, ali mu kažeš svoje občutke (pa sigurno mu kažeš oz. mu verjetno ne pokažeš, da ga imaš rada), ali pa gre za neko bolestno ljubosumje – ljubosumje zaradi nekih strahov, ki pa niso nujno povezani s tvojimi dejanji/čustvi…

Ne ostajaj z njim samo zaradi varnosti. Povej, kaj ti je v vajinem odnosu všeč? To bi res rada slišala. Pa ne zaradi sebe, ampak da bi ti sama sebe spomnila na lepe, dobre stvari v vajinem odnosu. Piši o lepih stvareh!

Hja, ne vem, zdi se mi kot, da so vse stvari, ki so me na njem privlačile izpuhtele v zrak. Pravzaprav nisem prepričana, ali ga še maram ali ne. Ko je ob meni, mi grejo na živce vse stvari, tudi čisto banalne včasih. Ko pa ga ni pa mi vseeno manjka…Pa zvečer še vedno nekako lažje zaspim v njegovem objemu…
Saj lepe stvari seveda tudi so… Če zbolim, skrbi zame… Ko delam, včasih skuha, da me doma pričaka kosilo… Pospravi tudi včasih, da meni ni treba… Daje mi podporo… Tudi v spolnosti se potrudi, da sva oba “zadovoljena” čeprav, včasih to pri meni traja in traja… Zaradi pomanjkanja želje najbrž.
Ljubezen mi velikokrat izpove, še prevečkrat se mi včasih zdi… Tudi to me zna včasih zmotiti, čeprav bi me to najbrž moralo osrečiti.

Misliš same “stvari” ali pa tvoje zanimanje do teh “stvari” ?
Tvoja želja po nečem novem, je močnejša od same ljubezni. Oziroma ljubezen doživljaš skozi stvari, ki te navdušujejo.