Ne upam si iskati partnerja – avto izpit

Moja mati nikoli ni imela izpita za avto, zato je bil za prevoze zadolžen oče. Je pa tudi res, da smo otroci na vasi hodili peš v šolo, potem pozneje, ko smo šli v srednjo v Lj, peš na vlak (slabe pol ure v eno smer). Ona je hodila peš v službo (tudi vsak dan pol ure v eno smer).

Ko pa je pri 50ih postala vdova, je šla naredit izpit za avto, ker ji je šlo na živce, da je odvisna od drugih.

Jaz npr. si zase ne predstavljam, da ne bi vozila, da ne bi imela avta. Nisem pa nikoli živela v Lj., kjer je urejen javni promet. Na vasi tega pač ni, tudi ni taksijev (ker ste nekateri brihtni, da pač greš s taksijem), zato se moraš kar sam peljat, če hočeš do trgovine, zdravnika, da o službi sploh ne govorim.

Pa tudi če ima partner izpit. Kaj pa če se njemu kaj zgodi? Ga lahko hitro odpelješ do zdravnika? Ali pa partner npr. ne more vozit (zdravstvene težave ali pač se ga je samo napil), ti pa moraš otroka hitro spraviti do zdravnika? Bodo sosedje, prijatelji res lahko vedno na razpolago? Ti je v redu, da kar naprej nekoga fehtaš za prevoz?