Ne upam si iskati partnerja – avto izpit

Nimam izpita za avto, problemi pa so takšni, kot ste jih navajali v drugi temi.

A se vam zdi primerno, da je človeku kratena pravica do partnerja in otrok, ker nimam izpita za avto in se ves čas krivi za to in počuti, kot da je nula, bogi?

Ali na to gledate kot poseganje v pravice partnerja, ker mora partnerko in otroke povsod vozit?

Presrane in posrane riti.

A z avtobusom, s kolesom, z vlakom, s taxijem se pa otroka ne da peljati?

Še malo pa bomo kot američani z električnimi invalidskimi vozički, ker smo preleni in se rabimo preseravati na vsak možen način.

Nisem še srečala takšnega, ki mu ne bi bilo problem se vozit z drugimi oziroma javnimi prevoznimi sredstvi. Meni ni problem. Nasprotnemu spolu očitno je, saj vedno dobivam odgovore “saj boš naredila”, “saj ti bom jaz pomagal” itd.

Ne dojamejo da ne bom imela izpita za avto.

Pač so debili, brez možganskih celic. 1 avto na gospodinjstvo, če si v mestu ali z dobrimi povezavami je dovolj. Tistih 1 krat na teden pripelješ v trgovino lahko vzameš tudi taxi in tistih parkrat, ko greš na dopust ali izlet. Če si pa iz vukojebine pa je problem, verjetno pa imaš še vseeno nekaj infrastrukture- vrtci/šole/trgovina/pošta.

brez avta se da, brez izpita pa si jaz ne predstavljam.

Ja en avto že,ampak kaj ti pomaga avto,če si sam nimaš kaj pomagat z njim

Seveda,ko je dojenček in ful bol, ga ti sred zime al pa dežja, daš na kolo in pelješ

Ma ne rabiš ne izpita ne avta, če se na dan ne voziš na delo 1h. Za vse ostalo je tu javni prevoz ali taxi. Če pa ima partner avto in izpit pa je to več kot dovolj, edino če ne mislita naštepati 5otrok da rabita enoprostorca.

Jeb*o vas pleh no, da vaš tolk omejuje, še predno ste peš al pa s kolesom kam prišli. ☺️☺️☺️ Ti kar druge poslušaj, pol se pa v penziji vpraš, kaj si zaradi poslušanja in celo upoštevanja drugih, v življenju zamudila. Če bo kdo pogojeval pleh, pol naj si s plesom se naprej ustvarja kajf.

In Kaj ti bo izpit, če avta ne voziš pol par let? In je pol tak sigurno izkušenj za volanom, ko spet sede v avto.

izpit mi bo kaj? to, da lahko vskočim, če je nujno? da lahko grem kam koga pobrat? da lahko peljem otroka sredi noči na urgenco? da lahko, če je treba, vozim, če voznik zaradi česarkoli že ne zmore? da si daljšo vožnjo delim, da ne sedim samo zraven? da lahko peljem otroka na kak rojstni dan ali popoldanski krožek? da si lahko grem iskat večje nakupe robe? da sem mobilen in svoboden, če se mi zlušta it nekam, kamor javni prevoz ne seže?
ne gre le za izpit, gre za določeno znanje, za veščino, ki je še kako uporabna in praktična, potrebna in zaželena!
ne pravim pa, da je izpit nujen. v velikih mestih res ni. a slovenija je majhna. jaz povem pač svoje mnenje. simbolno bi mene brez izpita ženska gledala kot manjvrednega, nesposobnega, neodgovornega. ker ne znam peljat ne avta ne veze. in hitro izgubila tudi privlačnost, ker bi to poseglo v druge nianse in področja odnosa. vsi potiho vemo, da je to tako. če obstaja ženska z izpitom, ki moškega, ki nia izpita zaradi lastne odločitve (ne neke zdravstvene, tehtne), ki se zaradi tega ne počuti slabo, pa bi jo res rad spoznal in ji pokazal, kako globoko je v zanikanju.

To imate moški zmeraj kakšne “moške komplekse” pa pizda no, verjemi da te bo mela rada ena tud brez pleha in če te ona pelje na morje nisi nič manj moški. Al kaj je svet ratu kurbenhaus, pa se sam jz ne zavedam al kako.

Tudi sam nimam izpita in sem samski. In to bom najbrž vedno. Izpita nimam, ker sem slaboviden in že 4 zdravniške preglede sem dal skozi in nikoli niso hoteli odobriti. Javni prevoz je za en k. Od Ljubljane nisem tako daleč stran (cca. 40 km), pa je avtobus 3x na dan za Ljubljano, malo več jih je za Primorsko stran.  Samo ob vikendih pa ne moreš nikamor, in že od osnovne šole iščem družbo za hojo v hribe ali jame. 10 let pozneje sem na istem. Odvisen od javnega prevoza in fehtanja sorodnikov za prevoz.

Vsak, ki je šel kdaj z mano, je pol ghostnil, po fake Facebooku jih kontaktiram, “malo v celofna zavijem” z vprašanjem in zvem, da je problem, da nimam izpita in se je težko prilagodit, čakat na avtobusni postaji, pobirat kje sredi ceste,  za daljše vožnje sem nauporaben, ko voznik postane zaspan ali naveličan vožnje. Ne bom pozabil vožnje nekam v Italijo, cca. 600 km, vozniku je bila vožnja ena sama muka, in konstantno je, ko bi vsaj jaz vozil, mi je prekipelo in sem brez izpita zares vozil (so me eni uspeli naučiti vseeno) po eni “vukojebini”… Tako, da avtorica, upam, da si vseeno najdeš partnerja, kljub vsem stiskam glede javnega prevoza.

Biti brez vozniškega izpita v Sloveniji je žal znatna ovira mobilnosti. Žal nismo neka večmilijonska svetovna prestolnica z izjemno dobro urejenim javnim prometom – s tremi ali štirimi različnimi vrstami javnega prometa, ki popolnoma pokrivajo področje ogromnega mesta in njegove okolice 24 ur na dan. Žal tudi nismo Belgija ali Nizozemska, kjer s kombinacijo kolesa in vlaka prideš kadarkoli kamorkoli, v vse dele države.

Če veš, da nikdar ne boš imela izpita in ne želiš, da te to kakorkoli časovno in finančno ovira, se boš morala seliti kam v tujino – v veliko mesto ali pa v države z izjemno dobro razvito infrastrukturo javnega prometa.

Tako pač je.

Dejansko boš vedno od nekoga odvisna. Vprašaj se kaj je narobe s tabo, da hočeš nočeš igraš neko zrtev.

Kot je že nekdo napisal v Sloveniji je voziti avto nuja ne luksuz.

Če tega ne vidiš , ne razumeš je bolje , da ostaneš sama in brez otrok.

ne omenjam PLEHA, plehka si ti v glavo, da ne razumeš, da imeti izpit in imeti avto NI ISTA stvar!

Imam izpit, nimam pa avta in tudi sicer ne vozim. Kamorkoli že moram iti, si naročim taksi (no, če je res dlje, grem na letalo). Vozijo 24/7. No, pa otroke imam tudi, ampak so že odrasli. Prej so se pa tudi oni vozili z mano.

Pleh maš ti med nogami.

ko ni več argumenta, ki ga itak nisi štekala v odgovor, moraš napast nazaj, ane? tiho pa baba ne bo. ja revica si, ki ji manjka kaka možganska celica, to je vsa umetnost. in boljše ne bo. nikoli.

revica.

Meni to nebi predstavljalo problema. Pač bi jo vozil okoli. Bi jo pa tudi skušal prepričati in ji pomagati, da bi tudi sama naredila izpit.

Moja mati nikoli ni imela izpita za avto, zato je bil za prevoze zadolžen oče. Je pa tudi res, da smo otroci na vasi hodili peš v šolo, potem pozneje, ko smo šli v srednjo v Lj, peš na vlak (slabe pol ure v eno smer). Ona je hodila peš v službo (tudi vsak dan pol ure v eno smer).

Ko pa je pri 50ih postala vdova, je šla naredit izpit za avto, ker ji je šlo na živce, da je odvisna od drugih.

Jaz npr. si zase ne predstavljam, da ne bi vozila, da ne bi imela avta. Nisem pa nikoli živela v Lj., kjer je urejen javni promet. Na vasi tega pač ni, tudi ni taksijev (ker ste nekateri brihtni, da pač greš s taksijem), zato se moraš kar sam peljat, če hočeš do trgovine, zdravnika, da o službi sploh ne govorim.

Pa tudi če ima partner izpit. Kaj pa če se njemu kaj zgodi? Ga lahko hitro odpelješ do zdravnika? Ali pa partner npr. ne more vozit (zdravstvene težave ali pač se ga je samo napil), ti pa moraš otroka hitro spraviti do zdravnika? Bodo sosedje, prijatelji res lahko vedno na razpolago? Ti je v redu, da kar naprej nekoga fehtaš za prevoz?

Ne predstavljam si življenja brez avta in izpita. Živim na lokaciji, kjer je brez avta težko ali nemogoče.

Moškega brez izpita ne bi imela. Nikoli. Se mi zdi tak osebek nesposoben in neuporaben. Žal.

Ne živimo vsi na vasi in pišemo iz svojih izkušenj, saj ni nikjer napisano, da je vprašanje postavljeno samo vaščanom. A naj bi hipotetično pisali, da bi bila ti zadovoljna?

Pojdi hitro tablete vzet, če jih danes še nisi (očitno da ne).

Imam znanca, ki je bolj slab voznik, zato avta sploh ne vozi. Je pa športni pilot, odličen oče in prijatelj. Skratka, če to tare tako zelo, potem nekaj delaš narobe, se ne zmoreš prilagoditi. Skratka, tvoj problem.