Ne najdem vrstnikov za naravo

Polno izgovorov te je. Pojdi sam pa pika. Ali pa si nekje psa sposodi, če že nočeš sam.

S psom se ne da pogovarjat in če že imam psa, ki si jo s sestrično deliva. Pes ni najbolj primeren za po hosti z baje veliko populacijo medveda. In še nobeden mojih let ni bil tak, da bi ga srečal in bi mu pes bil všeč. Samo starejšim. Aljaški malamut namreč. Poletja pa on ne mara. Samo pozimi uživa z mano.

In s psom ne moreš na avtobus. Na vlak pa samo pogojno z nagobčnikom in pol trpi pes…

Tm dol maš JK Rakek, Logatec, Borovnica, Ribnica, Postojna… če boš ti, bo en več mlad, in mogoče ti pritegneš koga drugega. Borovnica je kr ene par norcev blo svoj čas, ampak da jim boš kos, boš moral malo žgancev pojest 🙂 Nekaj jih je mladih, ne moreš rečt da jih ni neč. Ok razen Ribnica, tam mislim da majo kr malo težav z mladino. A si na FB, pa se tam pokonektaj, piši v skupino Slovenski jamarji…

Aja, pa DZRJL še ne pomeni, da so samo ljubljančani v klubu, daleč od tega. Klub ima pač v Lj sedež, kar ne pomeni, da raziskujejo po Ljubljani, heh. Se pač z vlakom al pa prevozi priguncaš v Ljubljano, od tam pa štartaš z ostalimi na Pokljuko za par dni 😉 Pa itak pol spoznaš folk iz cele Slovenije in je luštno. Je pa vsekakor vredno in jaz osebno bolj podprem to, da se pri drugih klubih učiš in povezuješ, s srcem pa ostajaš in krepiš svoj lokalni klub, ki ti je najbližje.

Študenski klub obstaja skoraj v vsakem večjem mestu. Brez skrbi so tam sami mladi, nisem še nikjer videla koga 40+? hkrati se boš veliko naučil, glede splošnega znanja, da o druženju ne govorim? Probaj! Ne bo ti žal!

Študentski klubi mi niso znani. Je to podpbno dnevnemu centru? V okolici ne poznam nič tega.

Za jamarske klube bi sicer bilo, sam meni ni toliko do jam, ker načeloma vedno v ene in iste jame hodijo. Vsaj to so počeli moji sorodniki jamarji. Eden je bil inštruktor, pa ne vem če je bil v 30 različnih jamah. Je bil pa v eni 500x. Dokler ga jaz nisem peljal po snežniških lažjih jamah. Pa na Menišiji jih je polno majhnih in lepih. Meni je bolj hribolazenje kot pa jame. Jame so mi bile dostopne, ker imam sorodnike jamarje in v njihovih klubih (vključno z ljubljanskim) ne poznajo mladih. Edino za Logatec in Postojno ne vem.

Žgance jest, da une iz Borovnice ujamem. A to pomen da prehodijo 50 km na dan. No moj rekord je 77 km. Od AP Ljubljana v moje konce peš.  Takih vrstnikov sploh ne bom našel.

Torej jamski klubi so samo alternativa, ampak dvomim, da od tam koga najdem za hribe. In če je z drugega konca Slovenije je toliko težje vzdrževt stike.  Ker ene vrstnike imam na Hrvaškem (spoznali smo se naključno na Visu). Vidimo se le 1x na leto za kak teden. Ker so enostavno predaleč.

ni vse v letih…ti si moraš najti ljudi ki imajo skupne hobije kot ti in seveda da tudi isto mislite,razmišljate.to kar ti iščeš pri vrstnikih žal ne boš najdel.

Starejših imam polno tu okoli, sam ne hodijo tako hitro, niti jim na misel ne pride, da bi šli dlje kot do prvega vrha, ki je še travnat, dalje v gozd ne upa nihče, zaradi “namišljenih” medvedov. Predvsem ženske so panične in tudi moški (razen lovcev, ki jim pa je cilj odstrel jelena in nič drugega). Kaj šele, da bi šli na Snežnik. Najbrž sem edini “norec” ki upa sam od gradu Snežnik na Snežnik. Ker nikoli nikogar ne srečam na nedeljski sončen dan. Kaj šele tam ob hrvaški meji. Sam včasih, ko vidim kakega gamsa, se pa malo ustrašim in si msilim, da se to ne bi zgodilo, če bi se s kom pogovarjal.

In če že samo na youtube pogledam une ki bivakirajo, si mislim, da obstaja kje kakšen človek za hribe.  Ker da najdeš sobivakerja je pa cel projekt.  Jaz pa niti za zelo znano Slivnico ne najdem nikogar. Pa sem cca 10x na let gor na nedeljo.

In ja zgoraj omenjena priajtelja isto počnejo kot jaz, sam hodita na Mosor in Biokovo, ker sta pač tam okoli doma. Jaz pa iščem koga za vsaj po Sloveniji. Pa obupavam nad iskanjem, ker ni nikjer uspešno.

Pa saj imaš planinska društva skoraj v vsakem kraju?  Eni imajo tuid mladinske odseke, niso povsod sami stari.

Hja, za borovniške jamarja pa tudi nekatere z Rakega, boš moral pa še veliko žgancev pojesti, so ti prav napisali :). Drugače povedano: veliko znanja rabiš pa kondicije, da jim boš sledil. Veš it 1000 m pod zemljo in priti ven, je čisto nekaj drugega kot it 40 km peš.

Pa, ko omenjaš, da imaš težave z ravnotežje, da ne moreš kolesarit. Če nimaš ravnotežja, ne vem, če boš ravno za jamarja.

Aja, imajo tudi razne plezalne in alpinistične odseke pri PDjih. Samo spet, če imaš težave z ravnotežjem…

Mladinski odseki so sami max 15. let. V mojem okolišu pa ni mladinskih odsekov,  in so samo starejši. So povedale vse starejše sovaščanke, ki jih omenjam, Da je najmlajši okoli 50 let. Poleg tega hodijo samo po markiranih poteh, kar pa meni ni. Jaz hodim po brezpotjih. Markirane poti so mi skoraj obup.

Glede ravnotežja je samo kolo in motor težava. Pri plezanju se to ne pozna, pri hoji tudi še nihče ni opazil, pri jamah si pa itak skos na štriku, je pa bolj težava slabovidnost (ravnotežje je pa s tem povezano). Ker so kake ravne gruščnate zadeve z velikimi bloki. Recimo, če kdo ve za dno jame Gradišnica je ful tak neprijeten teren. Meni precej domači Karlovici sta tudi taki, ki so za lovit ravnotežje.

Torej borovniški jamarji gredo v Čehi 2, Hudi Vršič, Vrtiglavica, Renejevo brezno, Vandima ipd? Lahko bi jim služil kot nosač, sam spet ne vem kako.

Ej, če jim greš pa za nosača, te bodo pa ekstra veseli :).

Jamarstvo ni samo za tiste, ki bi pod zemljo lezli. So veseli tudi površinske pomoči. Veliko jamarskih klubov raziskuje po gorah, ja nemarkiran teren, in so več kot navdušeni, če se kdo ponudi za pomoč pri transportu opreme.

Jah lej jz poznam fante tvojih let ki jih zanimajo podobno odpicene stvari kot tebe, npr. en je čisto upaljen na tega Vida, ki spi po vrhovih… Samo smo na čisto drugem koncu Slo.

Ne glej na leta, ker te očitno zanimajo druge zadeve kot povprečnega 19-letnika, ki ga zanimajo edino igrce, mogoče kak bo s prijateljem kužka peljal na sprehod, pa kje bo našel svojo tržno nišo za svoje bodoče super slim podjetje. Piši v skupino kot sm ti že rekla, napiši da te zanima konkretno Snežnik, da bi šel poleg za družbo in nesel opremo do vhodov težjih jam in verjemi, prava oseba te bo zahaklala. Samo ne se ustrašit ?

Ne vem kam ti hodiš, ampak tm okol bajte je najbrž tko. Da človek ne najde nekoga sebi enako starega, imaš ti probleme, ne drugi.

“Jah lej jz poznam fante tvojih let ki jih zanimajo podobno odpicene stvari kot tebe, npr. en je čisto upaljen na tega Vida, ki spi po vrhovih… Samo smo na čisto drugem koncu Slo.”

In kje so tile fantje???

No Vid hodi samo s prijatelji. Je večkrat poudaril. Medvode pa niso tok daleč, še posebej, ker imam sorodnike tam blizu.

Če si nosač, si več ali manj sam, ker sem to že 1x se mislu it, pa sem ugotovil, da ne bo nikogar mojih let, sem pa rekel da ne bom.

Ravno zato, ker ni nikjer nikogar, potem nočem nič.

Hmmm ja jaz mam probleme. Sem pa prej živel 5 km stran od Ljubljane in tam me še starejši niso šmerglal. Sami naduteži. Sta bila sicer dva mlada mojih let vsak dan v hribu, ampak glede na to, da ti tudi živjo nista mogla rečt, pol pa nimaš kej. Sta bila pa oba iz Bežigrajske gimnazije. Sem jima bil prenisek rang.

Hvala vsem za ideje.Žal pa nima nihče ideje, kako najti to čim hitreje in po možnosti brez večjih skupin. Da bi bil to okoliš, že vem da ni opcije.

Ne se toliko ozirat na starost. Pa pojdi z malce starejšimi. To, če boš pomagal jamarjem transportirat opremo, bo pa itak super. Se jim boš takoj priljubil. Mogoče pa ima kdo od njih sina, hči tvojih let?

Je pač tako, da je večina mladine zblojenih in gredo raje popivat, žurat ali pa viset na net kot v naravo. Ampak lej, tu pa tam se pa najde kdo tvoje sorte. Jaz sem bolj tvoje sorte, samo krepko starejša :). Pa ja, vem, da je težko najti take ljudi. Jaz sem to, kar ti omenjaš, počela kar sama oz. še počnem :). Večinoma.

Ampak glede raznih društev res nimaš kaj drugega kot planiska društva, jamarska društva, skavti, taborniki. Mogoče tudi kaki gasilci. Probaj še na fbju. Mogoče tam kaj najdeš? Čeprav so gor recimo hribolazci, ampak večinoma objavljajo fotke, kjer so bili.

Tako, da probaj pač s starejšimi. Mogoče ima pa kak abraham sina tvojih let pa vaju skupaj spravi :).

Tudi to sem razmišljal, sam kar se sovaščanov tiče imajo otroke oz. vnuke stare glih do 12 let in od 28 let naprej. Eni bolj na igricah kot drugi, jih še videl nisem, pa so skoraj sosedje.

Je sicer nekaj mojih let tu v okolici, ampak čisto nobeden ni za v gozd, vsi so stalno na računalniku, kakšnega mogoče vidiš na igrišču (kar je sila redko), ko igrajo nogomet.

Ja sam že počneš, če bi lah prišel do izpita za avto, pa so me 2x zaradi slabovidnosti že zavrnili. Tako ne morem priti na izhodišče ob 5ih zjutraj in biti zvečer že nazaj. Z vlakom in busi si v Vratih šele pozno popoldne, pa še z Mojstrane moraš peš, namesto, da bi štartal, kjer lahko pač parkiraš. In 3 dnevni izlet je pa kr zalogaj, pa še časovno mi ne znese. Zato toliko bolj iščem družbo, zaradi prevozov. Pa na vlaku tudi nimaš kaj počet, niti na busih. Poleg tega mi je ful neprijetno biti med samimi starejšimi.

Zaradi tega mislim, da sem jaz zblojen in ne drugi vrstniki, ker jaz sem edini, ki hodi v naravo in ne žura. Alkohol mi je strahotno zanič, v nočnem klubu sem sicer bil 1x, pa nikoli več. So me uni iz Hrvaške prepričal…. Alkohola nisem hotel pit, plesat tut ne…. Sem po eni uri obupal.  Pa vsi so punce lovil.

Zato se mi zdi, da sem jaz čudne in ne drugi. Pa čeprav imate včina starejših kontra mnenje.

Drugače pa, za težke gore ni najbolj varno sam. Na Jalovec prvič sam nisem upal, čez en teden sem prepričal bližnjo sorodnico, da je šla z mano, na koncu sem jo pa jaz varoval…. A 4 dni nazaj sam nisem upal…. No ja, je bil Ozebnik in Špiček nadomestek za neuspel Jalovec.

Na štajerskem, zato pa pravim, da je malo daleč…

a še hodiš v srednjo šolo ali greš zdaj na faks oktobra?

Avtistična sestra nekdanje partnerke je stara 12 let in v domačem kraju ni nikogar njenih let (Volčja Draga). Ko se v petek vrne iz zavoda, takoj telefon v roke in na telefonu vse do nedelje popoldan. Jo boš zato obsojala?

No ja. Štajersko bolj slabo poznam.

Sem v PTI programu 4. Letnik, in mislim da se bom prepisal na drugo šolo. Ker s temi sošolkami ne bo šlo več.

Faks je še daleč.

“nima družbe” odvisno kakšen avtizem je. Poznam nekaj avtistov, pa so čisto normalni. Itak pa smo vsi avtistični, če bi šli po diagnozo… Enega poznam, ki je avtist, ker ne je mesa…. Torej vsi vegetarijanci so avtisti?

Po možnosti tudi jaz, ker ne hodim na žurke in ne pijem alkohola….

No, to pomeni da greš zdaj v 5.letnik, eno leto boš pa menda ja zdržal. Niso sošolke nič krive,so kake so. Če te vsaj malo zanima geografija, se lahko včlaniš v ljubljansko geografsko društvo, večinoma so študenti geografije pa tudi drugi, imajo ful zanimivih ekskurzij pa še obzorja si boš razširil. In spet, ljubljansko je zato, ker ima pač tam sedež, člani so pa od vsepovsod.

Hvala za idejo.

No jaz pa mislim, da ne bom zdržal eno leto, ker je praksa taks, da je delo v paru in nobena sošolka ne sodeluje z mano, in so ocene kot so. Ponavljal bom letnik in mi je bolje, da probam kaj bolj moškega, ker te sošolke, ki jih mam zdaj niso za nobeno rabo , samo prepucavanje. In nenehno špecanje. Še na 3. Letni ni bilo tako (druga šola), tudi sošolke so bile čisto drugega karakterja. Sam spet ni bil nobeden, razen za računalniške igre in Tiktok…. To je že druga zgodba.

In biti edini fant v razredu sploh ni enostavno. Saj mi je žal, da nisem plan B vzel, to kar nameravam iti.

Tudi iz OŠ ni bil nobeden za naravo.

A tole glede geografije, je obavezno, da študiraš to, ali ne? Geografija bom najbrž šel študirat kasneje, siguren pa nisem.

Kakorkoli boš naredil, če imaš občutek da je prav, sledi temu. Glede LGD, ne rabiš biti študent, pač če te zanima se včlaniš, sploh če te zanima študij je kul, ker boš spoznal tudi profesorje zunaj šolskih klopi, pa študente višjih letnikov in to zna bit samo pozitivno. Lej za poskusit je.

Pa kaj daješ oglase?!?!? Pozanimaj se kdaj in kje se dobivajo člani kakih društev, kaaterih dejavnost bi ti bila blizu in se tisti dan in takrat nariši pri njih. Tako sem počel sam – tako za smučarijo kot za podvodni ribolov in od tega so mi ostali nepozabni dogodki in prijateljstva, ki jih negujem še danes.

Hvala za odgovor “Queen nepr. ”

BTDT nepr.Zato, ker druge možnosti ne najdem, kot sem omenil, nikjer ne ne najdem nikogar.

In za moje športe pač ni nikogar. In tudi težko se najdem v društvih, ker za vikend ni javnega prevoza in mi pride v poštev samo okolica med Cerknico in Babnim poljem. In tudi družbo iščem po tej okolici, ker če je kdo iz Prekmurja, težko vzdržuješ prijateljstvo, ker (še posebej brez avta in izpita) nimaš dobrega javnega prevoza. Zato se gre vse skupaj. Da med Ljubljano in Babnim Poljem nisem uspel najti nikogar. Tudi na avtobusih sploh ni  mladih opazit.  Iamm sicer eno tako prijateljico za to akr iščem, amapk težko vzdržujeva stike, ker sva oba brez avta in izpita in je iz Prekmurja. Dobiva se 1x na leto. Drugače se ne uskladiva. Spoznala sva se preko mojega pokojnega očeta (bila je od sodelavke hči).

Enostavno ne najdem nič več, ne družbe, ne pametne šole, ne nič.

Pob, to je krasno, da si ljubitelj narave pa, da nisi pijanec. Je pa tako, da večina tvojih vrstnikov (no ja pa tudi starejših) je totalno zblojenih. Samo žuranje, popivanje ter računalnik in mobi.

Žal je tako, da tebi podobnih ni veliko. Sploh pa, če imaš še kake zdravstvene težave, ki jih omenjaš.

Kar pa ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Vsa čast ti, da se ne opijanjaš in da greš rav v naravo. V tolažbo: v tvojih letih sem bila tudi jaz čudak na polno, ker nisem pila alkohola, ker nisem žurala, ker nisem kadila, ….  pa rada sem se potepala v naravi. No, ampak misliš, da je to slabo? Ne, ni. Zdrži :).

Aja, študij geografije ti pa odsvetujem, ker boš izjemno težko dobil službo. Ogibaj se filofaksa, če želiš službo. Član geografskega društva pa si vseeno lahko, tudi, če nisi študent, ampak člani so večinoma starejši. Mladi geografi imajo Društvo mladih geografov. V njem so pa pretežno študenti. V LJ geografksem društvu pa so taki po diplomi. Pa kar drage eksurzije imajo, ker večina članov je kar fajn situairanih. Na ta račun so tudi precej mladih izgubili, ker si pač mladi ne morejo privoščit takih dragih reči.