našla denarnico

Temu se reče bližnja srečanja tretje vrste : najdejo raztrešeni od raztrešenih. Svoje k svojim.

Hčerka študentka pred kakim mesecem izgubila denarnico z prav vsemi dokumenti in
75 EUR gotovine. Čez nekaj ur so jo obvestili iz Univerze v Lj, da se pri njih nahaja
izgubljena denarnica. Vsi dokumenti so bili nedotaknjeni, gotovine pa ni bilo.
Si je verjetno kak študent ta dan privoščil kaj lepega.

Ni naivno verjeti, da dobiš, kar daješ. Itak ti je pa največ sitnosti prihranjeno že s tem, če stvari ne izgubljaš. 🙂 Le da nekateri to enostavno spregledajo.

Vrnila sem se na bančno okence dvakrat, ker mi je po reklamaciji blagajničarka tudi drugič izplačala preveč gotovine. Najdeno mesečno vozovnico zapakirala v kuverto in verjamem, da se je je tisto dekle razveselilo. V mobitelu, ki je ležal na tleh pred trgovskim centrom, poiskala številko ‘mami’ in ga naslednji dan predala lastniku.

Denar ali imovina, ki si jo prilastiš na nepošten način (kar izogib postopkom – v duhu najti pravega lastnika – vsekakor je), ti ne more prinesti sreče.

Jaz bi tudi vrnila. Če ne zaradi drugega že zato, ker kaj pa če je skrita kamera? Veš kakšna sramota pol…………

Kako da ne, no !

Očitno sem čudna (ti pa tudi), ker bi si mislila, da je to logično. Pa očitno ni.

Kar se najde, se da nazaj. Brez pricakovanj o 10% nagrade in podobnem. Nima veze, ali je lastnik premozen ali ne in kako je najditelj brez denarja.

Ne vem, kako lahko drugace razmisljate.

Če bi našla denarnico, bi vrnila vse. Drugače se mi zdijo vraže larifari, ampak v takem primeru pa se mi zdi, da se hitro pokaže: kakor pridobljeno – tako izgubljeno. Recimo dobim 200 evrov, me ustavi policist zaradi nekega prekrška …

Aja, se pa spomnim, ko nas je župnik pri verouku nekoč podučil, da se da 10 procentov, če nekaj izgubiš in drugi to najde.

Če se pa v trgovini zmotijo v svojo škodo, pa bi bila verjetno tiho. Ampak ponavadi se vedno v mojo!

samo vi vračajte, jst bom use uzela zase, samo zase, sebi bom dala najraje

Glede na teme tule in moje razmišljanje ter navade kar precejkrat ugotavljam, da sem čudna :))

Pa glede trgovine, kot pravi ena zgoraj, tudi tam se oglasim, če mi vrnejo napačno … pa vseeno, ali v moj plus ali minus.

Denarnico z vsemi dokumeti in denarjem, bi poskusila dati tistemu, ki jo je zgubil, osebno.

Če bi najdla kufer Luis Vuiton, tajkunskega diretoreja, bi si pa zglihala tisto, kar mi pripada. In tudi trznila nebi. Zdaj pa, drage mone, v napad! :)))

tebe napadva