napake
Kar cenim pri nekom je, da se je sposoben vprašati tudi po lastnem prispevku k temu, da je v odnosu zaškripalo (čeprav je morda v takem trenutku to lahko že malo pozno). Običajno taki ljudje ne gledajo samo na partnerjevo uporabnost. No, razen če je morda takšna reakcija le pogojni refleks povzročen s tečenjem vode v grlo. V takem primeru se zadeva rada hitro vrne na stara pota.
Dajmo malo pogledat nazaj: ni bil samo otrok postavljen pred njega. Je bila tu še mama, pa sestre in dopust, ki je pri žlahti cenejši… Nikjer tudi ne piše, da drži, da ni prej izražal želje po spremembi pa s tem niti ne mislim, da ona laže. Ampak je tako, da se ponavadi drugega enostavno rado presliši, saj vendar le teži pri toliko “tako velikih in pomembnih problemih”.
Sicer pa – po drugi strani – verjamem, da otroku narediš največjo uslugo takrat ko gradiš, vzdržuješ in neguješ ljubeč in spoštljiv partnerski odnos. Torej – tega postaviš na sam vrh in pred vse ostalo (tudi otroka z nekega vidika, če hočeš). Ostalo potem laufa skoraj samo od sebe.[/quote]
Tule je treba vedet, da je ženska z otrokom “šibkejši člen”. Ona malo drugače razmišlja zato bi on moral bit malo bolj razsoden ne pa da izsiljuje, pogojuje, daje kontra samo zato, da bo po njegovo.
Glede na napisano nimata ravno denarja za razsipavat, torej je dopust z/pri sorodniki/h najugodnejša opcija, če ti umre starš in si takrat z mamo, da ji pomagaš prebrodit krizo, tudi ne bi smel bit očitek o zapostavljanju…. pa četudi se tega NE rešuje z izsiljevanjem, ali pač?
Dečko bi bil pa kot kralj na Betajnovi.
Njemu se godi krivica, ker žena ne pleše okoli njega. V resnici se je pa ravno zato spuntal!
Ona je organizator vsega v njihovi družini. On rihta otroka, ona skrbi za mamo, ona skrbi, da gredo na dopust, ona postori in organizira vse, posledično dečko nima nobene funkcije več. To da je “brez dela” ga dela nevrednega in se počuti zapostavljenega zato je začel z obtoževanjem (da bi sebi povrnil vrednost je njo ponižal), kar je pri njej naletelo na odpor, na jezo, prepire…, in se je branila pred njim z kontra obtožbami kar vodi v propad.
Rešitev bi bila, da njemu naloži pol stvari, da ga zaposli in tudi opazi njegov trud, uspehe, ker taki to rabijo, rabijo, da jih nekdo “poboža”.[/quote]
Po svoje zelo dobro napisano, čeprav si stanje v njeni širši družini in finance malo po svoje razlagaš in interpretiraš. Ampak prav takšna razlaga potrjuje kako krivda za nastalo situacijo ni samo na njegovi strani. :-))
Tule je treba vedet, da je ženska z otrokom “šibkejši člen”. Ona malo drugače razmišlja zato bi on moral bit malo bolj razsoden ne pa da izsiljuje, pogojuje, daje kontra samo zato, da bo po njegovo.
Glede na napisano nimata ravno denarja za razsipavat, torej je dopust z/pri sorodniki/h najugodnejša opcija, če ti umre starš in si takrat z mamo, da ji pomagaš prebrodit krizo, tudi ne bi smel bit očitek o zapostavljanju…. pa četudi se tega NE rešuje z izsiljevanjem, ali pač?
Dečko bi bil pa kot kralj na Betajnovi.
Njemu se godi krivica, ker žena ne pleše okoli njega. V resnici se je pa ravno zato spuntal!
Ona je organizator vsega v njihovi družini. On rihta otroka, ona skrbi za mamo, ona skrbi, da gredo na dopust, ona postori in organizira vse, posledično dečko nima nobene funkcije več. To da je “brez dela” ga dela nevrednega in se počuti zapostavljenega zato je začel z obtoževanjem (da bi sebi povrnil vrednost je njo ponižal), kar je pri njej naletelo na odpor, na jezo, prepire…, in se je branila pred njim z kontra obtožbami kar vodi v propad.
Rešitev bi bila, da njemu naloži pol stvari, da ga zaposli in tudi opazi njegov trud, uspehe, ker taki to rabijo, rabijo, da jih nekdo “poboža”.[/quote]
Po svoje zelo dobro napisano, čeprav si stanje v njeni širši družini in finance malo po svoje razlagaš in interpretiraš. Ampak prav takšna razlaga potrjuje kako krivda za nastalo situacijo ni samo na njegovi strani. :-))[/quote]
Itak, da ni, saj oba gradita odnos!
Kakor najbolje vesta in znata….
Kako je to mišljeno? Je morda družina mesto, kjer bi si moral svojo funkcijo morda celo izborit?[/quote]
Sploh ne. Bi bilo čisto dovolj, da bi se ji nehal na polno izogibati….(funkciji)[/quote]
Kje pa piše, da se je želel izogibati? Morda bi bilo dobro, da še enkrat prebereš tudi o njegovem ravnanju prej. Po drugi strani pa imaš tudi ženske, ki želijo po porodu držat vse vajeti v svojih rokah in na enkrat najbolj vedo kaj je prav tako za otroka kot družino ter na vsako drugačno partnerjevo mnenje odreagirajo histerično. Pravzaprav so dejansko morda kopije partnerjevih posesivnih mater in posledično ti dvignejo roke od vsega oz. se poderdijo ženini volji – dokler ne poči, seveda.
In, ne nazadnje mimogrede, prav od žensk na tem forumu sem bral že točno to v takem smislu – da naj bi si moški svojo funkcijo “izboril”v takem primeru, če je pravi dedc. :-))
Sploh ne. Bi bilo čisto dovolj, da bi se ji nehal na polno izogibati….(funkciji)[/quote]
Kje pa piše, da se je želel izogibati? Morda bi bilo dobro, da še enkrat prebereš tudi o njegovem ravnanju prej. Po drugi strani pa imaš tudi ženske, ki želijo po porodu držat vse vajeti v svojih rokah in na enkrat najbolj vedo kaj je prav tako za otroka kot družino ter na vsako drugačno partnerjevo mnenje odreagirajo histerično. Pravzaprav so dejansko morda kopije partnerjevih posesivnih mater in posledično ti dvignejo roke od vsega oz. se poderdijo ženini volji – dokler ne poči, seveda.
In, ne nazadnje mimogrede, prav od žensk na tem forumu sem bral že točno to v takem smislu – da naj bi si moški svojo funkcijo “izboril”v takem primeru, če je pravi dedc. :-))[/quote]
Tale fama, da moški “obupajo”nad vzgojo in svojim sodelovanjem v družini je seveda pisana na kožo vsem, ki se jim zadeva enostavno ne ljubi.
Nimaš kaj obupat, nimaš kaj dvignit rok, kakšne posesivne mame neki, še vsaka je bila
nadvse srečna, če je ata prevzel mularijo, nč bat.
To je zdej zadnja leta moderno…govoriti o posesivnih materah, ki si prilastijo otroke,
medtem ko očetje …kaj? Nemočno gledajo? Zakaj že?
Al je enostavno bolj fajn sedet za računalnikom, TV, it na fusbal s prijatli, na lov, na jadranje,
se zakopat v delo? Ker je jasno, da ukvarjanje z otroci je TEŽKO. Vsak dan, non stop,
nimajo gumba za izklop, če si mu daj jesti zjutraj ni dovolj, hoče spet, pregovarjanje,
trma….in jih lepo uturijo “posesivnim mamam”….ker neki pa je…otroka ne moreš samo
kdaj pa kdaj vzgajat, ko se ti ravno zazdi, otrok te ne bo jemal resno in potem je jasno
takoj izgovor, da si ga je “mama prisvojila”…japajade.
Če delaš in se VSAK DAN ukvarjaš z otrokom, potem si ga nihče drug ne more “prisvojiti”.
Točno tako skela.. sem mu večkrat rekla ukvarjaj se z otrokom, zdej gradi odnos, da ti ne bo pri njegovih 18-ih žal, pa je največlrat rekel: “pa kaj nej z njim počnem, bom pol, ko bo večji”. Je pa res, da sem z mogoče pretiranim branjenjem otroka spodkopavala njegovo avtoriteto, vendar to sem že pred časom dojela in spremenila, ter se večkrat v jezik ugriznila.
Strinjam se tudi z boom, da sem pri otroku mogoče želela držati več vajeti v rokah glede vzgoje, ker nisem želela, da bi se znašal nad njim in uporabljal nekatere vzgojne ukrepe, ki se meni zdijo sporni v določeni situaciji. Ni bil tako grozen kot njegovi starši do njega, vendar se sprašujem kako daleč bi pa mogoče šel, če ga ne bi jaz brenzala. Pa zopet priznavam, da sem včasih pretiravala in sem to že spremenila.
Danes je najin otrok samozavesten, dokaj srečen fantek (glede na situacijo), ki lahko izraža svoje občutke. Mi je pa zelo žal, da bo otrok ločenih staršev in sprejemam svojo odgovornost za to in to je najhuje.
Glej nimaš se kaj sekirat.
Idealno se oba starša SKUPNO dogovorita za vzgojo. Zmenita se o principu vzgoje, o
postavljanju mej, o kaznovanju, o vsem. Potem se tega držita, če pride do razhajanj,
NIKOLI ne rešujeta zadeve pred otrokom, ampak ko sta sama. Pred otrokom sta enotna
fronta.
V praksi je pa velikokrat tako, kot si ti rekla. Očetu se ne ljubi, oziroma “bo potem, ko bo
otrok večji”, kar ne gre. Z otrokom je treba biti od začetka, vzpostaviti je treba odnos
zaupanja, varnosti. Očetje pa kar na lepem “odkrijejo”, da imajo otroka, ki se recimo pri
mizi grdo obnaša….in začnejo vpiti, se zmrdovati nad ženo “kako si ga vzgojila”, čez noč
bi radi zgrda dosegli vse, trda roka, kazen, vpitje ….kje so bili pa do zdaj?
Popolnoma pravilno je, da zaščitiš otroka pred tako “vzgojo”. Pa s tem ne mislim, da otroku
pustiš, da se grdo obnaša za mizo..
Kje pa piše, da se je želel izogibati? Morda bi bilo dobro, da še enkrat prebereš tudi o njegovem ravnanju prej. Po drugi strani pa imaš tudi ženske, ki želijo po porodu držat vse vajeti v svojih rokah in na enkrat najbolj vedo kaj je prav tako za otroka kot družino ter na vsako drugačno partnerjevo mnenje odreagirajo histerično. Pravzaprav so dejansko morda kopije partnerjevih posesivnih mater in posledično ti dvignejo roke od vsega oz. se poderdijo ženini volji – dokler ne poči, seveda.
In, ne nazadnje mimogrede, prav od žensk na tem forumu sem bral že točno to v takem smislu – da naj bi si moški svojo funkcijo “izboril”v takem primeru, če je pravi dedc. :-))[/quote]
Tale fama, da moški “obupajo”nad vzgojo in svojim sodelovanjem v družini je seveda pisana na kožo vsem, ki se jim zadeva enostavno ne ljubi.
Nimaš kaj obupat, nimaš kaj dvignit rok, kakšne posesivne mame neki, še vsaka je bila
nadvse srečna, če je ata prevzel mularijo, nč bat.
To je zdej zadnja leta moderno…govoriti o posesivnih materah, ki si prilastijo otroke,
medtem ko očetje …kaj? Nemočno gledajo? Zakaj že?
Al je enostavno bolj fajn sedet za računalnikom, TV, it na fusbal s prijatli, na lov, na jadranje,
se zakopat v delo? Ker je jasno, da ukvarjanje z otroci je TEŽKO. Vsak dan, non stop,
nimajo gumba za izklop, če si mu daj jesti zjutraj ni dovolj, hoče spet, pregovarjanje,
trma….in jih lepo uturijo “posesivnim mamam”….ker neki pa je…otroka ne moreš samo
kdaj pa kdaj vzgajat, ko se ti ravno zazdi, otrok te ne bo jemal resno in potem je jasno
takoj izgovor, da si ga je “mama prisvojila”…japajade.
Če delaš in se VSAK DAN ukvarjaš z otrokom, potem si ga nihče drug ne more “prisvojiti”.[/quote]
Ne posploševat!
Jaz sem imel resen problem s tem, ki je pripeljal do tega, da sem moral resno zarobantit, ker je bivša, ko sta bila otroka še majhna, konstantno spodnjašala mojo avtoriteto in to zelo prefinjeno.
Prišlo je celo do tega, da me otroka nista več želela upoštevati! Res pa je, da je bil to čas nakupa stanovanja in sem napel vse svoje sile, delal dva šihta, da smo zmogli finančno breme.
Skratka, najprej sem njej razložil kako in kaj, nato posadil zraven še otroka. Žal pa je bil potem mir le kako leto, nato se je spet ponovilo. Nikakor ji nisem mogel dopovedat, da morava biti pri vzgoji složna, da je zelo pomembno, da vzgojne ukrepe izpeljeva dosledno in da to, da jaz njene ukrepe podprem on pa moje dosledno minira, škodi predvsem otrokoma.
Da sem reči spravil na normalno raven sem porabil 3x več energije, kot če bi mi ona stala ob strani tako, kot sem jaz njej.
Danes je žal spet tako, kot je bilo na začetku, le da sta otroka starejša in so posledice zanju hujše…
Sveželočen: ja to je pa tko, k maš dva šefa, dve avtoriteti, oba enaka, tudi v kritičnih primerih…
Nujno je spostovati dejstvo, da otroke vzgaja predvsem oče (ki je bil, je in bo reprezentant druzbene realitete), mati pa pomaga mozu pri vzgoji predvsem tako, da mu prikimava. Rugljič
EXTENDED za STRTE PIZDE
Gospodar mora poskrbeti za štalico, pripeljati kravico, zaploditi telička in ženi omogočiti svobodno enoletno simbiozo z dojenčkom. Po enem letu pa mora vstopiti v življenje otroka in ga vključevati v moške igre, ker je nadaljevanje simbioze otroka z materjo škodljivo. Oče mora biti dodatna figura. Moški otroke vzgaja po mehanizmu vzgleda. Če je delaven, pošten in uspešen in če ima korektne odnose z ženo, sosedi, prijatelji, potem je to vzgled, ni mu treba še govoriti. Žena pa mora v kritičnih situacijah prikimavati možu, ne sme se mu postavljati po robu, razen če mož odpne pas. Moški mora vzpostavljati red. Otrokom mora postaviti meje, zid in pravila. VIR: http://www.podjetnik.si/clanek/kak%C5%A1en-je-pravi-gospodar-20041003 Dr. DOKTOR
Drugač pa sveželočen si zdej zgleda dost bolj umirjen človek, ravno pravnšnji, da si najdeš neki feminilno (as fuck) deklino, najbolje okoli 25yo, k se ti bo predajala tako in drugač, hehe
Tale fama, da moški “obupajo”nad vzgojo in svojim sodelovanjem v družini je seveda pisana na kožo vsem, ki se jim zadeva enostavno ne ljubi.
Nimaš kaj obupat, nimaš kaj dvignit rok, kakšne posesivne mame neki, še vsaka je bila
nadvse srečna, če je ata prevzel mularijo, nč bat.
To je zdej zadnja leta moderno…govoriti o posesivnih materah, ki si prilastijo otroke,
medtem ko očetje …kaj? Nemočno gledajo? Zakaj že?
Al je enostavno bolj fajn sedet za računalnikom, TV, it na fusbal s prijatli, na lov, na jadranje,
se zakopat v delo? Ker je jasno, da ukvarjanje z otroci je TEŽKO. Vsak dan, non stop,
nimajo gumba za izklop, če si mu daj jesti zjutraj ni dovolj, hoče spet, pregovarjanje,
trma….in jih lepo uturijo “posesivnim mamam”….ker neki pa je…otroka ne moreš samo
kdaj pa kdaj vzgajat, ko se ti ravno zazdi, otrok te ne bo jemal resno in potem je jasno
takoj izgovor, da si ga je “mama prisvojila”…japajade.
Če delaš in se VSAK DAN ukvarjaš z otrokom, potem si ga nihče drug ne more “prisvojiti”.[/quote]
Ne posploševat!
Jaz sem imel resen problem s tem, ki je pripeljal do tega, da sem moral resno zarobantit, ker je bivša, ko sta bila otroka še majhna, konstantno spodnjašala mojo avtoriteto in to zelo prefinjeno.
Prišlo je celo do tega, da me otroka nista več želela upoštevati! Res pa je, da je bil to čas nakupa stanovanja in sem napel vse svoje sile, delal dva šihta, da smo zmogli finančno breme.
Skratka, najprej sem njej razložil kako in kaj, nato posadil zraven še otroka. Žal pa je bil potem mir le kako leto, nato se je spet ponovilo. Nikakor ji nisem mogel dopovedat, da morava biti pri vzgoji složna, da je zelo pomembno, da vzgojne ukrepe izpeljeva dosledno in da to, da jaz njene ukrepe podprem on pa moje dosledno minira, škodi predvsem otrokoma.
Da sem reči spravil na normalno raven sem porabil 3x več energije, kot če bi mi ona stala ob strani tako, kot sem jaz njej.
Danes je žal spet tako, kot je bilo na začetku, le da sta otroka starejša in so posledice zanju hujše…[/quote]
Ja. Ampak glavnina tvojega problema ni bila bivša, temveč premalo časa, ki si ga
preživel z otrokoma. Če si aktiven, STALNI udeleženec pri vzgoji, se ti ne more zgoditi, da te
otrok ne upošteva.
Boš rekel, evo, spet ženska brani žensko…ampak se ustavi, se zamisli in REALNO premisli.
Koliko časa na dan si bil AKTIVNO z otroci? Že tako jih med tednom vidimo samo za
par uric…med koncem šihta (ob pol petih, petih) pa do spanja (pri majhnih že ob osmih,
devetih) …to je tri urce. Pa seveda jutranje vstajanje, oblačenje vožnja v vrtec, prevzemanje
v vrtcu, spravljanje spat…hranjenje, kopanje, pravljica….si to vse ti počel?
Ne kritiziram, govorim iz opazovanja. Očetje radi stvari urejate “na horuk”. Otrok dobi
slabo oceno…takrat bi pa oče v enem tednu vse uredil…mama nima pojma, ga minira,
a do zdaj ni niti enkrat pomagal pri domači nalogi, nikoli kontroliral torbice, učiteljice ne
pozna, na govorilnih še ni bil…..kako lahko ina realno sliko?
ja no ja, pri dveh šihtih in to z namenom pridobiti ustrezno stanovanje, kar je ponavadi tudi njena želja (če ne kar pretežno njena) je, da ima dan samo 24 ur. Ampak v podtonu tvojega pisanja se razbere, da je za to tudi kriv dedec oz. je to predvsem njegov izgovor, da se mu ni treba z deco ukvarjat.
ja no ja, pri dveh šihtih in to z namenom pridobiti ustrezno stanovanje, kar je ponavadi tudi njena želja (če ne kar pretežno njena) je, da ima dan samo 24 ur. Ampak v podtonu tvojega pisanja se razbere, da je za to tudi kriv dedec oz. je to predvsem njegov izgovor, da se mu ni treba z deco ukvarjat.[/quote]
Ker se njemu ni ljubilo z deco ukvarjat oz ni imel pojma kako se z deco ukvarjat (breri se z ženo dogovorit o tem), je v njenih očeh izgubil vso vrednost, zato se ona, bolj kot bi bilo potrebno, čustveno naveže na otroka in ga brani, ker ji je čustveno naporno gledat kako “mali trpi”, ko ga oče vzgaja po svojih metodah…
Težava je, ker se starša nista sposobna dogovorit, ker niti ne vesta kaj se dogovarjat, samo obtožujeta drug drugega….
Kdo je kriv, kdo ni kriv…. tudi ti v tem primeru samo iščeš krivdo, kar je neproduktivno.
ja no ja, pri dveh šihtih in to z namenom pridobiti ustrezno stanovanje, kar je ponavadi tudi njena želja (če ne kar pretežno njena) je, da ima dan samo 24 ur. Ampak v podtonu tvojega pisanja se razbere, da je za to tudi kriv dedec oz. je to predvsem njegov izgovor, da se mu ni treba z deco ukvarjat.[/quote]
Ker se njemu ni ljubilo z deco ukvarjat oz ni imel pojma kako se z deco ukvarjat (breri se z ženo dogovorit o tem), je v njenih očeh izgubil vso vrednost, zato se ona, bolj kot bi bilo potrebno, čustveno naveže na otroka in ga brani, ker ji je čustveno naporno gledat kako “mali trpi”, ko ga oče vzgaja po svojih metodah…
Težava je, ker se starša nista sposobna dogovorit, ker niti ne vesta kaj se dogovarjat, samo obtožujeta drug drugega….
Kdo je kriv, kdo ni kriv…. tudi ti v tem primeru samo iščeš krivdo, kar je neproduktivno.[/quote]
Morda jaz iščem krivdo, vendar po isti analogiji vidva očitno iščeta opravičila – za zbijanje očetove avtoritete namreč. Ali hočeta rečt, da se kaj takega ne dogaja? Ampak kot je Mariji-Antonietti bilo težko razumet zakaj ljudje ne jedo potice, če nimajo za kruh, tako je morda težko razumet nekomu, ki morda živi na poverbanem gruntu ali celo v zgornjem štuku hiše svojih staršev, da mora nekdo drug delati po cel dan, da si lahko kupi stanovanje. Sicer pa so cele generacije otrok gor zrasle ob očetih, ki so bili odsotni tudi po cela leta (ker so delali v tujini) in ne samo od jutra do večera, pa se to niti njim ne pozna, še manj pa je njihovim ženam prihajalo na misel, da bi fotra osirale pred otroci.
Kar cenim pri nekom je, da se je sposoben vprašati tudi po lastnem prispevku k temu, da je v odnosu zaškripalo (čeprav je morda v takem trenutku to lahko že malo pozno). Običajno taki ljudje ne gledajo samo na partnerjevo uporabnost. No, razen če je morda takšna reakcija le pogojni refleks povzročen s tečenjem vode v grlo. V takem primeru se zadeva rada hitro vrne na stara pota.
Dajmo malo pogledat nazaj: ni bil samo otrok postavljen pred njega. Je bila tu še mama, pa sestre in dopust, ki je pri žlahti cenejši… Nikjer tudi ne piše, da drži, da ni prej izražal želje po spremembi pa s tem niti ne mislim, da ona laže. Ampak je tako, da se ponavadi drugega enostavno rado presliši, saj vendar le teži pri toliko “tako velikih in pomembnih problemih”.
Sicer pa – po drugi strani – verjamem, da otroku narediš največjo uslugo takrat ko gradiš, vzdržuješ in neguješ ljubeč in spoštljiv partnerski odnos. Torej – tega postaviš na sam vrh in pred vse ostalo (tudi otroka z nekega vidika, če hočeš). Ostalo potem laufa skoraj samo od sebe.[/quote]
Tule je treba vedet, da je ženska z otrokom “šibkejši člen”. Ona malo drugače razmišlja zato bi on moral bit malo bolj razsoden ne pa da izsiljuje, pogojuje, daje kontra samo zato, da bo po njegovo.
Glede na napisano nimata ravno denarja za razsipavat, torej je dopust z/pri sorodniki/h najugodnejša opcija, če ti umre starš in si takrat z mamo, da ji pomagaš prebrodit krizo, tudi ne bi smel bit očitek o zapostavljanju…. pa četudi se tega NE rešuje z izsiljevanjem, ali pač?
Dečko bi bil pa kot kralj na Betajnovi.
Njemu se godi krivica, ker žena ne pleše okoli njega. V resnici se je pa ravno zato spuntal!
Ona je organizator vsega v njihovi družini. On rihta otroka, ona skrbi za mamo, ona skrbi, da gredo na dopust, ona postori in organizira vse, posledično dečko nima nobene funkcije več. To da je “brez dela” ga dela nevrednega in se počuti zapostavljenega zato je začel z obtoževanjem (da bi sebi povrnil vrednost je njo ponižal), kar je pri njej naletelo na odpor, na jezo, prepire…, in se je branila pred njim z kontra obtožbami kar vodi v propad.
Rešitev bi bila, da njemu naloži pol stvari, da ga zaposli in tudi opazi njegov trud, uspehe, ker taki to rabijo, rabijo, da jih nekdo “poboža”.[/quote]
Jooooj ta tvoja fora kako so ženske ”šibkejši členi” pa ostalo sranje, dan iti ne začnem kaj bi on MORAL, moramo samo umret, nič drugega….. zaenkrat (ali pa bolje k sreči!)
Babnca si je sama kriva, da si je takega tipa dobla na grbo in da je šla z njim delat otroka….. dandanes se otrok ne producira, no njej je oproščeno ker ga je šla naredla pred krizo…..
Zdaj pa naj bo pokončna ženska pa se naj odloči ali bo ŽENA svojemo MOŽU ali bo prvo MATI njunemu OTROKU….. glede na to kaj je po teoriji moralo biti prej (partnerstvo ali vsaj intima) je odločitev preprosta…. ženske (pre)rade pozabljajo da je MOŠKI številka 1 v skupnosti in družini, otrok je lahko številka ena, morda do 10tega leta….. MAX, potem bi moral otrok bit že vsaj 30% samostojen, jaz sem si pri 11tih pripravljal hrano, za zajtrk in večerjo, itd…. ni rabla mati cele dneve gledat kaj delam ampak se je lahko posvečala fotru in partnerstvu.
Če pa maš do 20tega otroka v vati pa paziš kaj je kje je, vsako sekundo, bi bil vsak tip nesrečen!
ja no ja, pri dveh šihtih in to z namenom pridobiti ustrezno stanovanje, kar je ponavadi tudi njena želja (če ne kar pretežno njena) je, da ima dan samo 24 ur. Ampak v podtonu tvojega pisanja se razbere, da je za to tudi kriv dedec oz. je to predvsem njegov izgovor, da se mu ni treba z deco ukvarjat.[/quote]
Jao….kako obračaš, da glava peče…
Nč ni “kriv” dedec, ne vem zakaj bi moral biti…jaz samo poskušam razložit, da za
to, da ga otroka nista šmirglala, ni nujno kriva bivša, ampak tudi njegova lastna
odsotnost. Simpl. Nobenih podtonov sploh.
Ne posploševat!
Jaz sem imel resen problem s tem, ki je pripeljal do tega, da sem moral resno zarobantit, ker je bivša, ko sta bila otroka še majhna, konstantno spodnjašala mojo avtoriteto in to zelo prefinjeno.
Prišlo je celo do tega, da me otroka nista več želela upoštevati! Res pa je, da je bil to čas nakupa stanovanja in sem napel vse svoje sile, delal dva šihta, da smo zmogli finančno breme.
Skratka, najprej sem njej razložil kako in kaj, nato posadil zraven še otroka. Žal pa je bil potem mir le kako leto, nato se je spet ponovilo. Nikakor ji nisem mogel dopovedat, da morava biti pri vzgoji složna, da je zelo pomembno, da vzgojne ukrepe izpeljeva dosledno in da to, da jaz njene ukrepe podprem on pa moje dosledno minira, škodi predvsem otrokoma.
Da sem reči spravil na normalno raven sem porabil 3x več energije, kot če bi mi ona stala ob strani tako, kot sem jaz njej.
Danes je žal spet tako, kot je bilo na začetku, le da sta otroka starejša in so posledice zanju hujše…[/quote]
Ja. Ampak glavnina tvojega problema ni bila bivša, temveč premalo časa, ki si ga
preživel z otrokoma. Če si aktiven, STALNI udeleženec pri vzgoji, se ti ne more zgoditi, da te
otrok ne upošteva.
Boš rekel, evo, spet ženska brani žensko…ampak se ustavi, se zamisli in REALNO premisli.
Koliko časa na dan si bil AKTIVNO z otroci? Že tako jih med tednom vidimo samo za
par uric…med koncem šihta (ob pol petih, petih) pa do spanja (pri majhnih že ob osmih,
devetih) …to je tri urce. Pa seveda jutranje vstajanje, oblačenje vožnja v vrtec, prevzemanje
v vrtcu, spravljanje spat…hranjenje, kopanje, pravljica….si to vse ti počel?
Ne kritiziram, govorim iz opazovanja. Očetje radi stvari urejate “na horuk”. Otrok dobi
slabo oceno…takrat bi pa oče v enem tednu vse uredil…mama nima pojma, ga minira,
a do zdaj ni niti enkrat pomagal pri domači nalogi, nikoli kontroliral torbice, učiteljice ne
pozna, na govorilnih še ni bil…..kako lahko ina realno sliko?[/quote]
Jooooj! Kera trda!
Ja, delal sem dva šihta (3 dni v tednu) in vsak prosti čas sem bil z otrokoma. Vozil sem ju v varstvo, kar pomeni, da sta zjutraj vstajala z mano. Vozil sem ju zato, ker je gospa začenjala z delom ob 6-tih in je bilo za otroka veliko bolje, da ju vozim jaz, ki sem začenjal ob 8-ih. Večkrat sem ju tudi pobral v varstvu in peljal domov. Previjal, ko sta bila pleničarja, pital pri jedi, ko smo bili doma. Zlagal lego kocke z njima, pravljice za lahko noč so bile pa itak moja obvezna dejavnost, ki sem se ji izognil le takrat, ko ni šlo drugače.
Kasneje, ko sta bila večja so prišle na vrsto druge igrače in ko se je otrok grdo obnašal, ni upoštaval ne mene ne nje, sem pač začasno igračo odvzel in kazni so bile znane v naprej. Npr. lego kocke za vzamem za dva dni, a šment, ko sem naslednji dan prišel iz službe so bile lego kocke po celi dnevni, z dovoljenjem mame seveda! Take reči so se potem ponavljale in ker se o tem z njo nisem kregal pred otrokoma, zaleglo itak ni, je kmalu prišlo do tega neupoštevanja…
Danes pa… je internet, FB, igrice in enak sistem. Količek v šoli, jaz omejim dostop do interneta na minimum, pri njej pa ni omejitev, ker s tem kupuje naklonjenost, ker se boji, da bo ob preživnino. 😉 ..no moram bit pošten, malo je zatežila tudi ona, ko sem nakazal, da bi se utegnilo pri skrbništvu zaradi tega kaj spremeniti.
Poznat je treba vsak primer v detalje, potem se lahko usajaš.
Ker se njemu ni ljubilo z deco ukvarjat oz ni imel pojma kako se z deco ukvarjat (breri se z ženo dogovorit o tem), je v njenih očeh izgubil vso vrednost, zato se ona, bolj kot bi bilo potrebno, čustveno naveže na otroka in ga brani, ker ji je čustveno naporno gledat kako “mali trpi”, ko ga oče vzgaja po svojih metodah…
Težava je, ker se starša nista sposobna dogovorit, ker niti ne vesta kaj se dogovarjat, samo obtožujeta drug drugega….
Kdo je kriv, kdo ni kriv…. tudi ti v tem primeru samo iščeš krivdo, kar je neproduktivno.[/quote]
Morda jaz iščem krivdo, vendar po isti analogiji vidva očitno iščeta opravičila – za zbijanje očetove avtoritete namreč. Ali hočeta rečt, da se kaj takega ne dogaja? Ampak kot je Mariji-Antonietti bilo težko razumet zakaj ljudje ne jedo potice, če nimajo za kruh, tako je morda težko razumet nekomu, ki morda živi na poverbanem gruntu ali celo v zgornjem štuku hiše svojih staršev, da mora nekdo drug delati po cel dan, da si lahko kupi stanovanje. Sicer pa so cele generacije otrok gor zrasle ob očetih, ki so bili odsotni tudi po cela leta (ker so delali v tujini) in ne samo od jutra do večera, pa se to niti njim ne pozna, še manj pa je njihovim ženam prihajalo na misel, da bi fotra osirale pred otroci.[/quote]
No vidiš, mi je prišlo na misel, zakaj so v bistvu očetje sploh “vzgajali” s trdo roko…
s tepežem, silo.
Ker jih dejansko otroci niso poznali in oni ne njih, ko so prišli domov. Bili so tujci in
tujca lahko samo na silo ukrotiš, saj ne veš kako deluje, kako razmišlja.
Stanovanje ni izgovor. Delo ni izgovor. Nič ni izgovor. Če si nekdo res želi ukvarjati z
otroci, potem se ukvarja.
Ja. Ampak glavnina tvojega problema ni bila bivša, temveč premalo časa, ki si ga
preživel z otrokoma. Če si aktiven, STALNI udeleženec pri vzgoji, se ti ne more zgoditi, da te
otrok ne upošteva.
Boš rekel, evo, spet ženska brani žensko…ampak se ustavi, se zamisli in REALNO premisli.
Koliko časa na dan si bil AKTIVNO z otroci? Že tako jih med tednom vidimo samo za
par uric…med koncem šihta (ob pol petih, petih) pa do spanja (pri majhnih že ob osmih,
devetih) …to je tri urce. Pa seveda jutranje vstajanje, oblačenje vožnja v vrtec, prevzemanje
v vrtcu, spravljanje spat…hranjenje, kopanje, pravljica….si to vse ti počel?
Ne kritiziram, govorim iz opazovanja. Očetje radi stvari urejate “na horuk”. Otrok dobi
slabo oceno…takrat bi pa oče v enem tednu vse uredil…mama nima pojma, ga minira,
a do zdaj ni niti enkrat pomagal pri domači nalogi, nikoli kontroliral torbice, učiteljice ne
pozna, na govorilnih še ni bil…..kako lahko ina realno sliko?[/quote]
Jooooj! Kera trda!
Ja, delal sem dva šihta (3 dni v tednu) in vsak prosti čas sem bil z otrokoma. Vozil sem ju v varstvo, kar pomeni, da sta zjutraj vstajala z mano. Vozil sem ju zato, ker je gospa začenjala z delom ob 6-tih in je bilo za otroka veliko bolje, da ju vozim jaz, ki sem začenjal ob 8-ih. Večkrat sem ju tudi pobral v varstvu in peljal domov. Previjal, ko sta bila pleničarja, pital pri jedi, ko smo bili doma. Zlagal lego kocke z njima, pravljice za lahko noč so bile pa itak moja obvezna dejavnost, ki sem se ji izognil le takrat, ko ni šlo drugače.
Kasneje, ko sta bila večja so prišle na vrsto druge igrače in ko se je otrok grdo obnašal, ni upoštaval ne mene ne nje, sem pač začasno igračo odvzel in kazni so bile znane v naprej. Npr. lego kocke za vzamem za dva dni, a šment, ko sem naslednji dan prišel iz službe so bile lego kocke po celi dnevni, z dovoljenjem mame seveda! Take reči so se potem ponavljale in ker se o tem z njo nisem kregal pred otrokoma, zaleglo itak ni, je kmalu prišlo do tega neupoštevanja…
Danes pa… je internet, FB, igrice in enak sistem. Količek v šoli, jaz omejim dostop do interneta na minimum, pri njej pa ni omejitev, ker s tem kupuje naklonjenost, ker se boji, da bo ob preživnino. 😉 ..no moram bit pošten, malo je zatežila tudi ona, ko sem nakazal, da bi se utegnilo pri skrbništvu zaradi tega kaj spremeniti.
Poznat je treba vsak primer v detalje, potem se lahko usajaš.[/quote]
Saj se ne usajam, samo komentiram, glede na to, kar si napisal. Sem pač smartala,
da ob dveh šihtih ni bilo veliko časa za otroke….kako je bilo, pa seveda samo ti veš.
Kolikor te berem, si ok oče, to se itak na koncu izkaže, otroci so vse prej kot neumni
in ko rnkrat prerastejo egoistično izkoriščevalsko fazo, se vrnejo k staršu, ki je SIDRO
in ne k tistemu, ki podkupuje.
Preverjeno.
Jooooj! Kera trda!
Ja, delal sem dva šihta (3 dni v tednu) in vsak prosti čas sem bil z otrokoma. Vozil sem ju v varstvo, kar pomeni, da sta zjutraj vstajala z mano. Vozil sem ju zato, ker je gospa začenjala z delom ob 6-tih in je bilo za otroka veliko bolje, da ju vozim jaz, ki sem začenjal ob 8-ih. Večkrat sem ju tudi pobral v varstvu in peljal domov. Previjal, ko sta bila pleničarja, pital pri jedi, ko smo bili doma. Zlagal lego kocke z njima, pravljice za lahko noč so bile pa itak moja obvezna dejavnost, ki sem se ji izognil le takrat, ko ni šlo drugače.
Kasneje, ko sta bila večja so prišle na vrsto druge igrače in ko se je otrok grdo obnašal, ni upoštaval ne mene ne nje, sem pač začasno igračo odvzel in kazni so bile znane v naprej. Npr. lego kocke za vzamem za dva dni, a šment, ko sem naslednji dan prišel iz službe so bile lego kocke po celi dnevni, z dovoljenjem mame seveda! Take reči so se potem ponavljale in ker se o tem z njo nisem kregal pred otrokoma, zaleglo itak ni, je kmalu prišlo do tega neupoštevanja…
Danes pa… je internet, FB, igrice in enak sistem. Količek v šoli, jaz omejim dostop do interneta na minimum, pri njej pa ni omejitev, ker s tem kupuje naklonjenost, ker se boji, da bo ob preživnino. 😉 ..no moram bit pošten, malo je zatežila tudi ona, ko sem nakazal, da bi se utegnilo pri skrbništvu zaradi tega kaj spremeniti.
Poznat je treba vsak primer v detalje, potem se lahko usajaš.[/quote]
Saj se ne usajam, samo komentiram, glede na to, kar si napisal. Sem pač smartala,
da ob dveh šihtih ni bilo veliko časa za otroke….kako je bilo, pa seveda samo ti veš.
Kolikor te berem, si ok oče, to se itak na koncu izkaže, otroci so vse prej kot neumni
in ko rnkrat prerastejo egoistično izkoriščevalsko fazo, se vrnejo k staršu, ki je SIDRO
in ne k tistemu, ki podkupuje.
Preverjeno.[/quote]
Jah, za enkrat sta še dokaj podkupljiva in komot. Pri meni je treba tudi za sabo pospravljat sproti, pri njej se pa pospravlja en dan v tednu… sicer pa je lahko kaos.
Ja, bil sem fotr in sem še…
Jooooj! Kera trda!
Ja, delal sem dva šihta (3 dni v tednu) in vsak prosti čas sem bil z otrokoma. Vozil sem ju v varstvo, kar pomeni, da sta zjutraj vstajala z mano. Vozil sem ju zato, ker je gospa začenjala z delom ob 6-tih in je bilo za otroka veliko bolje, da ju vozim jaz, ki sem začenjal ob 8-ih. Večkrat sem ju tudi pobral v varstvu in peljal domov. Previjal, ko sta bila pleničarja, pital pri jedi, ko smo bili doma. Zlagal lego kocke z njima, pravljice za lahko noč so bile pa itak moja obvezna dejavnost, ki sem se ji izognil le takrat, ko ni šlo drugače.
Kasneje, ko sta bila večja so prišle na vrsto druge igrače in ko se je otrok grdo obnašal, ni upoštaval ne mene ne nje, sem pač začasno igračo odvzel in kazni so bile znane v naprej. Npr. lego kocke za vzamem za dva dni, a šment, ko sem naslednji dan prišel iz službe so bile lego kocke po celi dnevni, z dovoljenjem mame seveda! Take reči so se potem ponavljale in ker se o tem z njo nisem kregal pred otrokoma, zaleglo itak ni, je kmalu prišlo do tega neupoštevanja…
Danes pa… je internet, FB, igrice in enak sistem. Količek v šoli, jaz omejim dostop do interneta na minimum, pri njej pa ni omejitev, ker s tem kupuje naklonjenost, ker se boji, da bo ob preživnino. 😉 ..no moram bit pošten, malo je zatežila tudi ona, ko sem nakazal, da bi se utegnilo pri skrbništvu zaradi tega kaj spremeniti.
Poznat je treba vsak primer v detalje, potem se lahko usajaš.[/quote]
Saj se ne usajam, samo komentiram, glede na to, kar si napisal. Sem pač smartala,
da ob dveh šihtih ni bilo veliko časa za otroke….kako je bilo, pa seveda samo ti veš.
Kolikor te berem, si ok oče, to se itak na koncu izkaže, otroci so vse prej kot neumni
in ko rnkrat prerastejo egoistično izkoriščevalsko fazo, se vrnejo k staršu, ki je SIDRO
in ne k tistemu, ki podkupuje.
Preverjeno.[/quote]
Jah, za enkrat sta še dokaj podkupljiva in komot. Pri meni je treba tudi za sabo pospravljat sproti, pri njej se pa pospravlja en dan v tednu… sicer pa je lahko kaos. Sadove moje načelnosti bom verjetno žel šele takrat, ko bo itak že brez veze…
Ja, bil sem fotr in sem še…
Forum je zaprt za komentiranje.