napake
Res preveč posplošuješ in krivdo (velikokrat neupravičeno) pripisuješ moškim, ženske pa poveličuješ in prikazuješ kot žrtve neodgovornih moških.
“Sveže ločenemu” verjamem, saj obstaja veliko takšnih žensk, ki s svojo permisivno vzgojo podkupujejo otroka in tako moškega kastrirajo ter mu odvzamejo njegovo avtoriteto ter očetovsko vlogo.
Ker je otrok seveda le otrok, se bo bolj navezal na tistega starša, ki ga razvaja, očeta pa sovražil ali pa v njem videl nekega zlobneža, pa čeprav od otroka zahteva nekaj povsem običajnega.
Takšni ženski prav tako ni možno ničesar dopovedati, saj trmasto vztraja pri svojih načelih in načinu vzgoje. Očetu pa preostane le to, da se z njo vsak dan skrega ali pa se odseli.
Res preveč posplošuješ in krivdo (velikokrat neupravičeno) pripisuješ moškim, ženske pa poveličuješ in prikazuješ kot žrtve neodgovornih moških.
“Sveže ločenemu” verjamem, saj obstaja veliko takšnih žensk, ki s svojo permisivno vzgojo podkupujejo otroka in tako moškega kastrirajo ter mu odvzamejo njegovo avtoriteto ter očetovsko vlogo.
Ker je otrok seveda le otrok, se bo bolj navezal na tistega starša, ki ga razvaja, očeta pa sovražil ali pa v njem videl nekega zlobneža, pa čeprav od otroka zahteva nekaj povsem običajnega.
Takšni ženski prav tako ni možno ničesar dopovedati, saj trmasto vztraja pri svojih načelih in načinu vzgoje. Očetu pa preostane le to, da se z njo vsak dan skrega ali pa se odseli.[/quote]
Nič nisi zlobnež, če si pravičen, še manj, da bi te otrok zasovražil!
In če je tako kot opisuješ je čaš, da “pošolaš” še otrokovo mamo, ne pa da vse skup pustiš v nemar.
Ker se njemu ni ljubilo z deco ukvarjat oz ni imel pojma kako se z deco ukvarjat (breri se z ženo dogovorit o tem), je v njenih očeh izgubil vso vrednost, zato se ona, bolj kot bi bilo potrebno, čustveno naveže na otroka in ga brani, ker ji je čustveno naporno gledat kako “mali trpi”, ko ga oče vzgaja po svojih metodah…
Težava je, ker se starša nista sposobna dogovorit, ker niti ne vesta kaj se dogovarjat, samo obtožujeta drug drugega….
Kdo je kriv, kdo ni kriv…. tudi ti v tem primeru samo iščeš krivdo, kar je neproduktivno.[/quote]
Morda jaz iščem krivdo, vendar po isti analogiji vidva očitno iščeta opravičila – za zbijanje očetove avtoritete namreč. Ali hočeta rečt, da se kaj takega ne dogaja? Ampak kot je Mariji-Antonietti bilo težko razumet zakaj ljudje ne jedo potice, če nimajo za kruh, tako je morda težko razumet nekomu, ki morda živi na poverbanem gruntu ali celo v zgornjem štuku hiše svojih staršev, da mora nekdo drug delati po cel dan, da si lahko kupi stanovanje. Sicer pa so cele generacije otrok gor zrasle ob očetih, ki so bili odsotni tudi po cela leta (ker so delali v tujini) in ne samo od jutra do večera, pa se to niti njim ne pozna, še manj pa je njihovim ženam prihajalo na misel, da bi fotra osirale pred otroci.[/quote]
Ti iščeš krivca za razpad kar je nesmiselno, sta samo dva, ki nista razumela drug drugega in sta si zato (namerno?) povzročala bolečino. Uporabila sta vrsto izgovorov kot so otroci, starši, sestre, služba…. ampak vse to ni bistvo problema.
Bistvo je, da ne poznata vsak svoje vloge kot starša in kot partnerja zato drug drugemu zbijata avtoriteto in se borita za prevlado.
Sedaj gre lahko očitek bolj njemu, ker se noče it več, niti se noče podučit kako bi lahko popravil, ohranil zakon.
Odsotni očetje so težava, tudi posestniške mame so težava, oboji skupaj so pa katastrofa za otroke….
….če že prej ne zapadejo v kakšno odvisnost…
Sproščanje lastnih frustracij na otrocih (tepež) ni vzgoja, je zgolj izraz šibkosti, ko je človek nesposoben na drugačen način doseči želeno.
Prav je, da je oče strog/dosleden in nepopustljiv, če je že mama tista, ki se ji otrok “smili”, ker mora ubogat in ga razvaja, ker so njena čustva preveč prizadeta. Ona/mama popušča zaradi lastnega čustvenega udobja in ne zato, ker bi bilo to dobro za otroka. 😉
Veliko sreče pri “pošolanju” starega “konja”. 🙂
Spreminjati neko odraslo osebo proti njegovi ali njeni volji, je vedno obsojeno na neuspeh in razočaranje.[/quote]Konja? Kobilo! 😉
Če si bil že toliko bedast, da si si nakopal staro kobilo, ki ne zna vozit, bodi sedaj vsaj toliko pameten in jo (vsaj) usmerjaj, da bo voz krenil v želeno smer… 😛
Al tudi to nima smisla?
Veliko sreče pri “pošolanju” starega “konja”. 🙂
Spreminjati neko odraslo osebo proti njegovi ali njeni volji, je vedno obsojeno na neuspeh in razočaranje.[/quote]Konja? Kobilo! 😉
Če si bil že toliko bedast, da si si nakopal staro kobilo, ki ne zna vozit, bodi sedaj vsaj toliko pameten in jo (vsaj) usmerjaj, da bo voz krenil v želeno smer… 😛
Al tudi to nima smisla?[/quote]
Seveda nima smisla.
Ker nimaš nič drugega, kot sam kreg. Kot, da ni dovolj, da moraš otroka usmerjati, bi moral še ženo, kot da je (najbolj trmast) otrok ? 🙂
Ob vsej njeni trmi in aroganci, te bo zaradi tega še obtožila, da je ne maraš, ker je ne sprejemaš takšne, kot je.
In ker ima občutek, da je ne maraš, se bo še bolj upirala tvojemu “pošolanju”.
Ni čudno, da potem moški umre prej. Zaradi stresa. 🙂
A katere?
Pa pejmo po vrsti.
Ljubosumnost na lastnega otroka
Nezmožnost prevzemanja odgovornosti ( po njegovo so krivi al njegovi starši, al žena, on
pa seveda nič)
Nepripravljenost za reševanje problemov (ona ga je prosila, da gresta na terapijo, pa ni
hotel, tudi pogovora ni hotel, nič ni hotel)
Neaktivnost (službe ni iskal, spet je kriva žena, ker mu je ni “hotela” zrihtat)
Znašanje nad otrokom….(ko je bil tečen, je za ventil uporabil dretje nad otrokom)
Škrtost – dopuste in skupne aktivnosti je financirala ona
In ja spet bi morala ona vnaprej vedeti, da bo po rojstvu otroka vse to udarilo na plan,
(saj pravi, da je bilo prej vse krasno).
Ona je kriva.[/quote]
Oba sta soodgovorna za odnos in vsak je dobil takšnega partnerja, kakršnega si (je) zasluži(l).
Vse ostalo so le posledice tega dejstva.
Konja? Kobilo! 😉
Če si bil že toliko bedast, da si si nakopal staro kobilo, ki ne zna vozit, bodi sedaj vsaj toliko pameten in jo (vsaj) usmerjaj, da bo voz krenil v želeno smer… 😛
Al tudi to nima smisla?[/quote]
Seveda nima smisla.
Ker nimaš nič drugega, kot sam kreg. Kot, da ni dovolj, da moraš otroka usmerjati, bi moral še ženo, kot da je (najbolj trmast) otrok ? 🙂
Ob vsej njeni trmi in aroganci, te bo zaradi tega še obtožila, da je ne maraš, ker je ne sprejemaš takšne, kot je.
In ker ima občutek, da je ne maraš, se bo še bolj upirala tvojemu “pošolanju”.
Ni čudno, da potem moški umre prej. Zaradi stresa. :)[/quote]
Torej?
Ni težava v tvojem načinu vzgoje ampak v tem, da te ona ne upošteva, ne spoštuje te kot partnerja. Kritika tvoje vzgoje je le posledica in tako sta se avtorica teme in njen partner osredotočala na posledico, vzrok je pa ostajal.
Če želiš, da te bo stara kobila upoštevala rabiš njeno spoštovanje, ki ga pa ne boš dobil, če si ves čas osoren do nje.
“Pošolaš” jo lahko tudi tako, da ji kdaj pa kdaj nameniš kak kušlec, se zanimaš za njene težave, jo vprašaš kako je, kaj je počela, opaziš njen trud in delo…itd in ti bo sledila, celo strinjala se bo s tvojim načinom vzgoje. 😛
no ja, skela, če recimo to tvoje pravilo drži, kaj misliš, kako se bo potem nadaljevala tale zgodbica, ko bodo enkrat še otroci:
[/quote]
Ti kar lahko povem na primeru mojega prvega kukr soseda, (kukr zato, ker še ne živi
tle, hišo še delajo, tik pod mano)…ima dva otroka, predšolska ali ,mogoče tavečji prvi
razred…starši so pa tudi take u iber pridne sorte, samo malo starejši od tistga fanta,
cca 32-35…
Prihajajo vsak vikend in ob lepem vremenu še parkrat na teden delat na hiši in obdelat
zemljo, ki je je ogromno…in otročka ves čas lepo capljata za njimi, imata svoje mini
orodje, ves čas “pomagata” delat….krasno jih je gledat, kako oba, ata in mama
vključujeta otročke zraven, tudi če gredo zaradi tega stvari malo počasneje….seveda se
tamala dva tud kdaj zaigrata…bistvo je pa to, da vse lepo laufa, otroka sta ves čas
vključena v dogajanje in na veliko uživata.
Vse se da. Je pa res, da ne smeš biti komot, da to zahteva energijo, dobro voljo,
potrpljenje in konec koncev – ljubezen.
Res preveč posplošuješ in krivdo (velikokrat neupravičeno) pripisuješ moškim, ženske pa poveličuješ in prikazuješ kot žrtve neodgovornih moških.
“Sveže ločenemu” verjamem, saj obstaja veliko takšnih žensk, ki s svojo permisivno vzgojo podkupujejo otroka in tako moškega kastrirajo ter mu odvzamejo njegovo avtoriteto ter očetovsko vlogo.
Ker je otrok seveda le otrok, se bo bolj navezal na tistega starša, ki ga razvaja, očeta pa sovražil ali pa v njem videl nekega zlobneža, pa čeprav od otroka zahteva nekaj povsem običajnega.
Takšni ženski prav tako ni možno ničesar dopovedati, saj trmasto vztraja pri svojih načelih in načinu vzgoje. Očetu pa preostane le to, da se z njo vsak dan skrega ali pa se odseli.[/quote]
Nič od tega, kar si napisal ne drži.
Tud 10% ne..
A katere?
Pa pejmo po vrsti.
Ljubosumnost na lastnega otroka
Nezmožnost prevzemanja odgovornosti ( po njegovo so krivi al njegovi starši, al žena, on
pa seveda nič)
Nepripravljenost za reševanje problemov (ona ga je prosila, da gresta na terapijo, pa ni
hotel, tudi pogovora ni hotel, nič ni hotel)
Neaktivnost (službe ni iskal, spet je kriva žena, ker mu je ni “hotela” zrihtat)
Znašanje nad otrokom….(ko je bil tečen, je za ventil uporabil dretje nad otrokom)
Škrtost – dopuste in skupne aktivnosti je financirala ona
In ja spet bi morala ona vnaprej vedeti, da bo po rojstvu otroka vse to udarilo na plan,
(saj pravi, da je bilo prej vse krasno).
Ona je kriva.[/quote]
Oba sta soodgovorna za odnos in vsak je dobil takšnega partnerja, kakršnega si (je) zasluži(l).
Vse ostalo so le posledice tega dejstva.[/quote]
To je sicer fajn….kaj si je pa “zaslužil” otrok? In s čim?
no ja, skela, če recimo to tvoje pravilo drži, kaj misliš, kako se bo potem nadaljevala tale zgodbica, ko bodo enkrat še otroci:
[/quote]
Ti kar lahko povem na primeru mojega prvega kukr soseda, (kukr zato, ker še ne živi
tle, hišo še delajo, tik pod mano)…ima dva otroka, predšolska ali ,mogoče tavečji prvi
razred…starši so pa tudi take u iber pridne sorte, samo malo starejši od tistga fanta,
cca 32-35…
Prihajajo vsak vikend in ob lepem vremenu še parkrat na teden delat na hiši in obdelat
zemljo, ki je je ogromno…in otročka ves čas lepo capljata za njimi, imata svoje mini
orodje, ves čas “pomagata” delat….krasno jih je gledat, kako oba, ata in mama
vključujeta otročke zraven, tudi če gredo zaradi tega stvari malo počasneje….seveda se
tamala dva tud kdaj zaigrata…bistvo je pa to, da vse lepo laufa, otroka sta ves čas
vključena v dogajanje in na veliko uživata.
Vse se da. Je pa res, da ne smeš biti komot, da to zahteva energijo, dobro voljo,
potrpljenje in konec koncev – ljubezen.[/quote]
Lastnosti enega projicirat na drugega? cccc… Očitno si nagnjena k idealiziranju.
Ponavadi je tako, da nekdo, ki je vajen skoz nekaj delat, se ne bo kar tako z lepa ustavil. Če pa je slučajno naletel še na zateženo babnico, pa še toliko manj.
Res preveč posplošuješ in krivdo (velikokrat neupravičeno) pripisuješ moškim, ženske pa poveličuješ in prikazuješ kot žrtve neodgovornih moških.
“Sveže ločenemu” verjamem, saj obstaja veliko takšnih žensk, ki s svojo permisivno vzgojo podkupujejo otroka in tako moškega kastrirajo ter mu odvzamejo njegovo avtoriteto ter očetovsko vlogo.
Ker je otrok seveda le otrok, se bo bolj navezal na tistega starša, ki ga razvaja, očeta pa sovražil ali pa v njem videl nekega zlobneža, pa čeprav od otroka zahteva nekaj povsem običajnega.
Takšni ženski prav tako ni možno ničesar dopovedati, saj trmasto vztraja pri svojih načelih in načinu vzgoje. Očetu pa preostane le to, da se z njo vsak dan skrega ali pa se odseli.[/quote]
Jap! In ko zarobantiš in postaviš reči na svoja mesta, si pa začnejo iskat drugega…
Ti kar lahko povem na primeru mojega prvega kukr soseda, (kukr zato, ker še ne živi
tle, hišo še delajo, tik pod mano)…ima dva otroka, predšolska ali ,mogoče tavečji prvi
razred…starši so pa tudi take u iber pridne sorte, samo malo starejši od tistga fanta,
cca 32-35…
Prihajajo vsak vikend in ob lepem vremenu še parkrat na teden delat na hiši in obdelat
zemljo, ki je je ogromno…in otročka ves čas lepo capljata za njimi, imata svoje mini
orodje, ves čas “pomagata” delat….krasno jih je gledat, kako oba, ata in mama
vključujeta otročke zraven, tudi če gredo zaradi tega stvari malo počasneje….seveda se
tamala dva tud kdaj zaigrata…bistvo je pa to, da vse lepo laufa, otroka sta ves čas
vključena v dogajanje in na veliko uživata.
Vse se da. Je pa res, da ne smeš biti komot, da to zahteva energijo, dobro voljo,
potrpljenje in konec koncev – ljubezen.[/quote]
Lastnosti enega projicirat na drugega? cccc… Očitno si nagnjena k idealiziranju.
Ponavadi je tako, da nekdo, ki je vajen skoz nekaj delat, se ne bo kar tako z lepa ustavil. Če pa je slučajno naletel še na zateženo babnico, pa še toliko manj.[/quote]
Ok, jest idealiziram, ti si pa zagrenjen, ciničen, črnogled in pesimističen.
Niso vsi neprijagojeni, cagavi dedci in niso vse babnice zatežene. To je dejstvo,
pa če se na glavo postaviš.
Jaz pač uživam, ko gledam prvi opisani par in drugo opisano družino, ker jih je pač
lepo videt, lepo opazovati pozitivno energijo in veselje do življenja.
In kar se tiče prvega fanta…idealistka gor ali dol, dam roko v ognej, da bo super očka,
ker je pač tak tip – energičen, pozitiven, zadovoljen.
Res preveč posplošuješ in krivdo (velikokrat neupravičeno) pripisuješ moškim, ženske pa poveličuješ in prikazuješ kot žrtve neodgovornih moških.
“Sveže ločenemu” verjamem, saj obstaja veliko takšnih žensk, ki s svojo permisivno vzgojo podkupujejo otroka in tako moškega kastrirajo ter mu odvzamejo njegovo avtoriteto ter očetovsko vlogo.
Ker je otrok seveda le otrok, se bo bolj navezal na tistega starša, ki ga razvaja, očeta pa sovražil ali pa v njem videl nekega zlobneža, pa čeprav od otroka zahteva nekaj povsem običajnega.
Takšni ženski prav tako ni možno ničesar dopovedati, saj trmasto vztraja pri svojih načelih in načinu vzgoje. Očetu pa preostane le to, da se z njo vsak dan skrega ali pa se odseli.[/quote]
Nič od tega, kar si napisal ne drži.
Tud 10% ne..[/quote]
Žal se motiš skela, doživel na lastni koži. Krpal in krpal, na koncu zakon in družina razpade.
Kljub temu, da sem se kljub utrujenosti potrudil in se ukvarjal z otrokoma, pomagal tudi za šolo, sem po njenem konstantnem nerganju tudi od otrok slišal kako me nikoli ni doma, kako se z njima ne ukvarjam ipd. Ponavljala sta pač za njo…
Nato sem moral vse skupaj vprašat, kdaj sem odšel od doma, kakšen je moj delavnik, kdaj potem lahko pridem domov, itd. Bivša je pač prihajala domov med 15:30 in 16:00, ker je imela tak delovnik, moj delovnik je bil do 17:00 in sem prihajal domov med 17:30 in 18:00. A pri teh djestvih ni mogla razumet, kako ne morem priti prej domov. Bentila je glede tako banalnih reči namesto, da bi to sprejela in dojela, da je naše blagostanje bilo od tega močno odvisno. Otroka sta to njeno bentenje pač gledala in sčasoma povsem povzela mišljenje po njej, lego kocke, smučanje, sankanje, pravljice za lahkonoč so bile nenadoma pozabljene…
Posebna kategorija teženja je bila nabava v trgovini: Preden sem odšel iz službe dobim sms s seznamom. Na seznamu je bil tudi kruh. Ob 17:30 v trgovini pač ni več svežega kruha, ampak je tisti od zjutraj in ker ni bil svež sem takoj fasal kritiko o brezbrižnosti poleg tiste, kje sem hodil tako dolgo.
Lastnosti enega projicirat na drugega? cccc… Očitno si nagnjena k idealiziranju.
Ponavadi je tako, da nekdo, ki je vajen skoz nekaj delat, se ne bo kar tako z lepa ustavil. Če pa je slučajno naletel še na zateženo babnico, pa še toliko manj.[/quote]
Ok, jest idealiziram, ti si pa zagrenjen, ciničen, črnogled in pesimističen.
Niso vsi neprijagojeni, cagavi dedci in niso vse babnice zatežene. To je dejstvo,
pa če se na glavo postaviš.
Jaz pač uživam, ko gledam prvi opisani par in drugo opisano družino, ker jih je pač
lepo videt, lepo opazovati pozitivno energijo in veselje do življenja.
In kar se tiče prvega fanta…idealistka gor ali dol, dam roko v ognej, da bo super očka,
ker je pač tak tip – energičen, pozitiven, zadovoljen.[/quote]
Iz srca mu želim, da ne bo dobil kake zatežene z ultra velikim egom… V tem primeru se zna zgodit, da bo kar naenkrat postal povsem nesposoben očka.
Nič od tega, kar si napisal ne drži.
Tud 10% ne..[/quote]
Žal se motiš skela, doživel na lastni koži. Krpal in krpal, na koncu zakon in družina razpade.
Kljub temu, da sem se kljub utrujenosti potrudil in se ukvarjal z otrokoma, pomagal tudi za šolo, sem po njenem konstantnem nerganju tudi od otrok slišal kako me nikoli ni doma, kako se z njima ne ukvarjam ipd. Ponavljala sta pač za njo…
Nato sem moral vse skupaj vprašat, kdaj sem odšel od doma, kakšen je moj delavnik, kdaj potem lahko pridem domov, itd. Bivša je pač prihajala domov med 15:30 in 16:00, ker je imela tak delovnik, moj delovnik je bil do 17:00 in sem prihajal domov med 17:30 in 18:00. A pri teh djestvih ni mogla razumet, kako ne morem priti prej domov. Bentila je glede tako banalnih reči namesto, da bi to sprejela in dojela, da je naše blagostanje bilo od tega močno odvisno. Otroka sta to njeno bentenje pač gledala in sčasoma povsem povzela mišljenje po njej, lego kocke, smučanje, sankanje, pravljice za lahkonoč so bile nenadoma pozabljene…
Posebna kategorija teženja je bila nabava v trgovini: Preden sem odšel iz službe dobim sms s seznamom. Na seznamu je bil tudi kruh. Ob 17:30 v trgovini pač ni več svežega kruha, ampak je tisti od zjutraj in ker ni bil svež sem takoj fasal kritiko o brezbrižnosti poleg tiste, kje sem hodil tako dolgo.[/quote]
Govorim o Robijevem prepričanju, da je VELIKO takih žensk (že skoraj pravilo?)
Jaz pa recimo nobene take ne poznam, pa sem že dolgo na svetu.
To, kar ti opisuješ je skrajnost, ne pravilo.
Ok, jest idealiziram, ti si pa zagrenjen, ciničen, črnogled in pesimističen.
Niso vsi neprijagojeni, cagavi dedci in niso vse babnice zatežene. To je dejstvo,
pa če se na glavo postaviš.
Jaz pač uživam, ko gledam prvi opisani par in drugo opisano družino, ker jih je pač
lepo videt, lepo opazovati pozitivno energijo in veselje do življenja.
In kar se tiče prvega fanta…idealistka gor ali dol, dam roko v ognej, da bo super očka,
ker je pač tak tip – energičen, pozitiven, zadovoljen.[/quote]
Iz srca mu želim, da ne bo dobil kake zatežene z ultra velikim egom… V tem primeru se zna zgodit, da bo kar naenkrat postal povsem nesposoben očka.[/quote]
Kolikor vidim njegovo punco (sicer je od blizu ne poznam) je vedno nasmejana in
prijazna. Torej – držimo pesti 🙂
Pa še….lahko zaradi mene stokrat ponoviš, da so za “nesposobne očke” vedno krive
ženske, pa zaradi tega to nikoli ne bo postalo resnica.
Hehe, tole me je pa prav nasmejalo. Ja maš sveži kruh tudi takrat, odvisno kje kupuješ. Si se nadelal za ta lajf a ? Ti bolečina ni tuja kajne ? Poglej, je samo minutko https://www.youtube.com/watch?v=zxKJ-REbUlI
Jah to je tko k bi ženske rade vse oz. morda si je pa izbrala premalo sposobnega za družino, saj je hotel, da bi z eno plačo, morda celo polovičnim časom, živeli kot lordi. Vse ne gre, a je bla vsaj lepa pa fit ? Ker če pa to grda pa debela to zahteva, potem se ne čudim poročanjem v črni kroniki…
“Če se žena ne potrudi, da bi bila erotično zelo privlačna, pa ima vseeno posesivni odnos do moža, se do njega obnaša zločinsko. Možje, ki imajo posesivne žene, shirajo, če se ne podajo na pot odsotnega moža in očeta: najdejo si paralelno ženo, posvetijo se potepuški dejavnosti (komercialisti, trgovski potniki, delo v tujini …) ali pa zdrsnejo v alkoholizem, v skrajnem primeru pa gredo na štrik.”
http://www.podjetnik.si/clanek/kak%C5%A1en-je-pravi-gospodar-20041003
Žal se motiš skela, doživel na lastni koži. Krpal in krpal, na koncu zakon in družina razpade.
Kljub temu, da sem se kljub utrujenosti potrudil in se ukvarjal z otrokoma, pomagal tudi za šolo, sem po njenem konstantnem nerganju tudi od otrok slišal kako me nikoli ni doma, kako se z njima ne ukvarjam ipd. Ponavljala sta pač za njo…
Nato sem moral vse skupaj vprašat, kdaj sem odšel od doma, kakšen je moj delavnik, kdaj potem lahko pridem domov, itd. Bivša je pač prihajala domov med 15:30 in 16:00, ker je imela tak delovnik, moj delovnik je bil do 17:00 in sem prihajal domov med 17:30 in 18:00. A pri teh djestvih ni mogla razumet, kako ne morem priti prej domov. Bentila je glede tako banalnih reči namesto, da bi to sprejela in dojela, da je naše blagostanje bilo od tega močno odvisno. Otroka sta to njeno bentenje pač gledala in sčasoma povsem povzela mišljenje po njej, lego kocke, smučanje, sankanje, pravljice za lahkonoč so bile nenadoma pozabljene…
Posebna kategorija teženja je bila nabava v trgovini: Preden sem odšel iz službe dobim sms s seznamom. Na seznamu je bil tudi kruh. Ob 17:30 v trgovini pač ni več svežega kruha, ampak je tisti od zjutraj in ker ni bil svež sem takoj fasal kritiko o brezbrižnosti poleg tiste, kje sem hodil tako dolgo.[/quote]
Govorim o Robijevem prepričanju, da je VELIKO takih žensk (že skoraj pravilo?)
Jaz pa recimo nobene take ne poznam, pa sem že dolgo na svetu.
To, kar ti opisuješ je skrajnost, ne pravilo.[/quote]
Da, skrajnost. Edino ne vem, če sva z istega planeta, ker takih, ki jih poznaš ti, jaz ne naštejem niti na prste ene roke, nasprotnih primerov pa kar za nekaj rok. Očitno so okoli tebe pač bolj pozitivne punce, žene, ki se v tej vlogi znajdejo in se zrelo spopadajo z izivi.
Forum je zaprt za komentiranje.