napake
Ko ima ženska otroka z nekom, od njega hočeš nočeš pričakuje nekaj zrelosti-beri pripravljenosti, da ji bo stal ob strani in jo podpiral v prvih mesecih, mogoče letih, v njeni skrbi za naraščaj, ki mu je ona že po defoltu predana. Tista, ki ni, itak ni vredna, da je mati.
Ko se začne novopečeni očka izmikat temu, ona to čuti in ga želi na nek način prepričat, da ostane in skrbi za družino.
To nezreleži razumejo kot napad na njihovo integriteto, svobodo, dostojanstvo.…blablabla in vržejo puško v koruzo namesto, da bi se borili dalje.
PEZDETKI!
Pezdetki ste tudi tisti, ki zagovarjate tako dejanje in ga celo opravičujete kot nekaj zrelega.
A katere?
Pa pejmo po vrsti.
Ljubosumnost na lastnega otroka
Nezmožnost prevzemanja odgovornosti ( po njegovo so krivi al njegovi starši, al žena, on
pa seveda nič)
Nepripravljenost za reševanje problemov (ona ga je prosila, da gresta na terapijo, pa ni
hotel, tudi pogovora ni hotel, nič ni hotel)
Neaktivnost (službe ni iskal, spet je kriva žena, ker mu je ni “hotela” zrihtat)
Znašanje nad otrokom….(ko je bil tečen, je za ventil uporabil dretje nad otrokom)
Škrtost – dopuste in skupne aktivnosti je financirala ona
In ja spet bi morala ona vnaprej vedeti, da bo po rojstvu otroka vse to udarilo na plan,
(saj pravi, da je bilo prej vse krasno).
Ona je kriva.
Čisto takole ti bom rekel:
Načeloma drži, da se po rojstvu ženska spremeni, moški pa manj. Ampak, če se ta sprememba drastično odraža v njunem medsbojnem odnosu in to ne traja samo prve mesece in do kakšnega leta, potem je ta moški bil verjetno izbran pretežno zaradi njegove uporabne vrednosti (mišljeno v res pravem smislu) in priročnosti.
Zdaj, imaš vso pravico, da se imaš za zreleža in nepezdetka ter se hvališ kako znaš (si znal) svoji slediti v teh njenih muhah in se ti morda zdi kako z njo znaš. Ampak meni se vseeno malo smiliš in ni malo znakov, da tudi sam vsaj malce v to dvomiš.
Hja, najbrž sta ga vzgojila dva zrela človeka, ki sta se zavedala, da ne gre otrok zapuščat in/ali razdirat družine. Glede na njegove potrebe po pozornosti zna bit, da je bila zrela predvsem mama :-))
Je pa res, da se bo moral zavedat tudi tega, da si iz tega sr… lahko le sam pomaga in da je le sam odgovoren za svoje napake. Drugače lahko res naleti le na kakšno obupanko z glasno biološko uro, kriv bo pa spet za vse sam. :-)))
Do ene točke v tvojem življenju so lahko za vse krivi starši. Potem je pa treba odrasti.
Kot je razvidno, se ne čuti krivega za nič, naredil ne bo nič, spremenil se ne bo, zakona
ne bo reševal, tudi ločeval se ne bo (bo počakal, da ona vse uredi), odselil se tudi ne bo,
(dokler ona vse ne pošlihta), skratka ….dec, kot se šika.
Pozdravljeni, ja je kar težko takole letat od banke do banke in spraševat za kredit, ki si ga očitno zaenkrat sploh ne morem privoščit. Še za stroške odobritve kredita nimam, saj nisem računala, da se bom ločevala. Sploh ne vem kaj narediti? Najbolj fer bi bilo z njegove strani, da bi šel vsaj v podnajem za nekaj časa, toliko, da vidim ali se mi bo na finančnem področju kej spremenilo.
On je razmišljal o tem nekaj časa, jaz pa naj nama z otrokom še stanovanje spravim na kant.
Imate kakšno idejo, kje je najboljši kredit, npr. z daljšim moratorijem, če ne uspeš plačevat obrokov (kjer sem spraševala ti dajo 1 leto časa, da prodaš stanovanje, nato ti ga zasežejo .. to si pa res ne upam, saj bom v bistvu samohranilka…)
Hvala
Zakaj bi se moral spremenit, a je to nekaj nujno pomembnega, zakonsko določenega? Ne posiljujte moških z spreminjanjem, ker boste razočarani, če si se ti copatarsko spremenil, ne pomeni da se moramo vsi ali ”vsi”.[/quote]
Ej, ko pride otrok nista več samo dva v razmerju.
Kaj tu ni jasno?[/quote]
Aja, upam da nikoli ne bo tvoja boga hčerka v odnosu med tabo in ženo v postleji ob intimi….. resnično upam 🙂
A se ženske ne hvalite o slavni intuiciji in šestem čutu? :)[/quote]
A pa glih zmeri morš eno in isto nabijat …hebala te intuicija….vedno znova in znova….[/quote]
Oprosti, ampak to o ti. slavnem 6. čutu in ženski intuiciji ste/so sproducirale ženske SAME, ni to neka fora od tipov, ko vam slučajno gre na roke, se z njo hvalite/jo na vsa usta, zdaj ko pa pade po celi črti pi nečem tako pomembnem kot je otrok (ki te spremlja cel lajf) pa so krivi tipi, ni več o intuiciji govora
A ni to zanimivo?
A pa glih zmeri morš eno in isto nabijat …hebala te intuicija….vedno znova in znova….[/quote]
Oprosti, ampak to o ti. slavnem 6. čutu in ženski intuiciji ste/so sproducirale ženske SAME, ni to neka fora od tipov, ko vam slučajno gre na roke, se z njo hvalite/jo na vsa usta, zdaj ko pa pade po celi črti pi nečem tako pomembnem kot je otrok (ki te spremlja cel lajf) pa so krivi tipi, ni več o intuiciji govora
A ni to zanimivo?[/quote]
Nak. To si sproduciral ti.
Nekje si nekaj ujel na pol narobe, razumel itak še bolj narobe, zdej pa nabijaš vedno
znova, kadar drug argument odpove (kar je itak skoz)
Daj mi en link, kjer se ženska hvali z šestim čutom ali intuicijo? Tko zares, da zna
predvideti dogodke? Napovedovati prihodnost? Čarati ob mladi luni?
Dej že nehi no.
Ha, intuicija mi pri njemu res ni mogla pokazat, da ga bo otrok zmedel.. saj, ko sva bila ene 2 leti skupaj in oba še dokaj “mlada in neumna” sem mislila, da sem noseča, pa mi je on tako zaljubljeno povedal, da najinega otroka bi pa že takrat obdržal. Pa pomagal mi je skozi težavno nosečnost …
Res kako se vse obrne, jutri sicer greva k svetovalki, ampak brez možnosti, da si premisli.. mislim, da gre samo zato, da še on pove svojo verzijo (jaz sem bila pri njej, da bi mi pomagala lažje razumet in sprejet) oz. iz slabe vesti, da je to najmanj kar lahko naredi.
Oprosti, ampak to o ti. slavnem 6. čutu in ženski intuiciji ste/so sproducirale ženske SAME, ni to neka fora od tipov, ko vam slučajno gre na roke, se z njo hvalite/jo na vsa usta, zdaj ko pa pade po celi črti pi nečem tako pomembnem kot je otrok (ki te spremlja cel lajf) pa so krivi tipi, ni več o intuiciji govora
A ni to zanimivo?[/quote]
Nak. To si sproduciral ti.
Nekje si nekaj ujel na pol narobe, razumel itak še bolj narobe, zdej pa nabijaš vedno
znova, kadar drug argument odpove (kar je itak skoz)
Daj mi en link, kjer se ženska hvali z šestim čutom ali intuicijo? Tko zares, da zna
predvideti dogodke? Napovedovati prihodnost? Čarati ob mladi luni?
Dej že nehi no.[/quote]
Seveda, a misliš da ti bom jaz iskal dokaze? Uporabi google, itak cel cajt v službi več kot očitno čohaš po MONu….
Tako da če si tako sposobna kot praviš, boš linke našla kar sama.
Nak. To si sproduciral ti.
Nekje si nekaj ujel na pol narobe, razumel itak še bolj narobe, zdej pa nabijaš vedno
znova, kadar drug argument odpove (kar je itak skoz)
Daj mi en link, kjer se ženska hvali z šestim čutom ali intuicijo? Tko zares, da zna
predvideti dogodke? Napovedovati prihodnost? Čarati ob mladi luni?
Dej že nehi no.[/quote]
Seveda, a misliš da ti bom jaz iskal dokaze? Uporabi google, itak cel cajt v službi več kot očitno čohaš po MONu….
Tako da če si tako sposobna kot praviš, boš linke našla kar sama.[/quote]
Itak.
Nehal pa tud ne boš.
Tud prov.
Pa iskreno – bi še vedno lahko bila z njim? Si lahko predstavljaš (brez idealiziranja, čisto realno) kako bi vajin zakon zgledal v prihodnosti? Polno lukenj, nezaupanja, trenj in nesoglasij, tvoj večni občutek krivde, njegovo večno spraševanje a je naredil prav ali ne … pa saj se ti mora zmešat na dolgi rok. Se ti nekje v dnu želodca ni nekako zagabil?
Čisto takole ti bom rekel:
Načeloma drži, da se po rojstvu ženska spremeni, moški pa manj. Ampak, če se ta sprememba drastično odraža v njunem medsbojnem odnosu in to ne traja samo prve mesece in do kakšnega leta, potem je ta moški bil verjetno izbran pretežno zaradi njegove uporabne vrednosti (mišljeno v res pravem smislu) in priročnosti.
Zdaj, imaš vso pravico, da se imaš za zreleža in nepezdetka ter se hvališ kako znaš (si znal) svoji slediti v teh njenih muhah in se ti morda zdi kako z njo znaš. Ampak meni se vseeno malo smiliš in ni malo znakov, da tudi sam vsaj malce v to dvomiš.[/quote]
Četudi je bil izbran zaradi njegove uporabne vrednosti (mišljeno v res pravem smislu) in priročnosti, si je sam kriv, ker se ni sposoben pogovarjat z žensko, ki ga je izbrala! Slep, guh, zateleban… do kraja, da ga potem ena tako vozi kakor ji šine v glavo.
Nemara je samo stopil prevelike čevlje? 😉
Odnos gradita dva in v opisanem primeru jaz berem, da se ona trudi, kakorkoli mogoče ne ravno najbolj posrečeno, trudi se. On pa beži iz odnosa, tmari kot malo dete sredi trgovine, ko mu nekdo vzame liziko…
In on se ima za moškega?!
Pa iskreno – bi še vedno lahko bila z njim? Si lahko predstavljaš (brez idealiziranja, čisto realno) kako bi vajin zakon zgledal v prihodnosti? Polno lukenj, nezaupanja, trenj in nesoglasij, tvoj večni občutek krivde, njegovo večno spraševanje a je naredil prav ali ne … pa saj se ti mora zmešat na dolgi rok. Se ti nekje v dnu želodca ni nekako zagabil?[/quote]
Kako bo pa zgledal, ko se bosta razšla?
Ona z mastnim kreditom, z otroki in vsemi stroški, ki sodijo zraven, on se bo izmikal preživnini, nedajbože, da slučajno ostane brez službe oz, da se ji kaj naredi….
Ne vem, jaz vseeno navijam za to, da se jutri pri svetovalki zgodi čudež, da ga vsaj malo premakne, da bo dojel, da ne more bit več fantič, ki trmari za brezveze.
Naj že končno postane dec, naj potolaži svojo izbranko, naj ji nameni kako lepo besedo, četudi se ona skiha nanj, zbruha ves ogen, ker za vsem tem ga čaka sončen dan.
Če bo odšel se bo šele začel pekel…
Razen, če nima nobene vesti in mu res ni mar niti za otroke niti zanjo…
Ia u dobro, da gresta do svetovalke. Naj gre k ljubici al pa staršem ta čas, da mal sprobata kok se pogrešata (čustveno al finančno).
Ana kere glupost sprašuješ, itak bi bila z njim, to si ti divja mačka težko predstavljaš.
Matkič pa skela sta pa ko pes pa mačka, en bi nekoga moral v rit, pa bi bla oba sita, tudi koza.
Kar cenim pri nekom je, da se je sposoben vprašati tudi po lastnem prispevku k temu, da je v odnosu zaškripalo (čeprav je morda v takem trenutku to lahko že malo pozno). Običajno taki ljudje ne gledajo samo na partnerjevo uporabnost. No, razen če je morda takšna reakcija le pogojni refleks povzročen s tečenjem vode v grlo. V takem primeru se zadeva rada hitro vrne na stara pota.
Dajmo malo pogledat nazaj: ni bil samo otrok postavljen pred njega. Je bila tu še mama, pa sestre in dopust, ki je pri žlahti cenejši… Nikjer tudi ne piše, da drži, da ni prej izražal želje po spremembi pa s tem niti ne mislim, da ona laže. Ampak je tako, da se ponavadi drugega enostavno rado presliši, saj vendar le teži pri toliko “tako velikih in pomembnih problemih”.
Sicer pa – po drugi strani – verjamem, da otroku narediš največjo uslugo takrat ko gradiš, vzdržuješ in neguješ ljubeč in spoštljiv partnerski odnos. Torej – tega postaviš na sam vrh in pred vse ostalo (tudi otroka z nekega vidika, če hočeš). Ostalo potem laufa skoraj samo od sebe.
Pa iskreno – bi še vedno lahko bila z njim? Si lahko predstavljaš (brez idealiziranja, čisto realno) kako bi vajin zakon zgledal v prihodnosti? Polno lukenj, nezaupanja, trenj in nesoglasij, tvoj večni občutek krivde, njegovo večno spraševanje a je naredil prav ali ne … pa saj se ti mora zmešat na dolgi rok. Se ti nekje v dnu želodca ni nekako zagabil?[/quote]
Kako bo pa zgledal, ko se bosta razšla?
Ona z mastnim kreditom, z otroki in vsemi stroški, ki sodijo zraven, on se bo izmikal preživnini, nedajbože, da slučajno ostane brez službe oz, da se ji kaj naredi….
Ne vem, jaz vseeno navijam za to, da se jutri pri svetovalki zgodi čudež, da ga vsaj malo premakne, da bo dojel, da ne more bit več fantič, ki trmari za brezveze.
Naj že končno postane dec, naj potolaži svojo izbranko, naj ji nameni kako lepo besedo, četudi se ona skiha nanj, zbruha ves ogen, ker za vsem tem ga čaka sončen dan.
Če bo odšel se bo šele začel pekel…
Razen, če nima nobene vesti in mu res ni mar niti za otroke niti zanjo…[/quote]
Ja, seveda, situacija v nobenem primeru ni rožnata, sploh zanjo in za otroka. Tudi jaz bi ji iz srca privoščila, da dedec dojame svojo odgovornost in poskrbi za družino in zase v končni fazi. Ampak kolikokrat pa tak primer vidiš v praksi? Jaz se ta trenutek niti enega ne spomnim, žal :/
Kako bo pa zgledal, ko se bosta razšla?
Ona z mastnim kreditom, z otroki in vsemi stroški, ki sodijo zraven, on se bo izmikal preživnini, nedajbože, da slučajno ostane brez službe oz, da se ji kaj naredi….
Ne vem, jaz vseeno navijam za to, da se jutri pri svetovalki zgodi čudež, da ga vsaj malo premakne, da bo dojel, da ne more bit več fantič, ki trmari za brezveze.
Naj že končno postane dec, naj potolaži svojo izbranko, naj ji nameni kako lepo besedo, četudi se ona skiha nanj, zbruha ves ogen, ker za vsem tem ga čaka sončen dan.
Če bo odšel se bo šele začel pekel…
Razen, če nima nobene vesti in mu res ni mar niti za otroke niti zanjo…[/quote]
Ja, seveda, situacija v nobenem primeru ni rožnata, sploh zanjo in za otroka. Tudi jaz bi ji iz srca privoščila, da dedec dojame svojo odgovornost in poskrbi za družino in zase v končni fazi. Ampak kolikokrat pa tak primer vidiš v praksi? Jaz se ta trenutek niti enega ne spomnim, žal :/[/quote]
Saj ravno to, če se z njo pobota/dojame, da mu nič slabega noče, bo največ naredil sam zase.
Poznam par primerov takih trmoglavcev, ki so po začetnem drž-nedaj nekako speljali, preveč pa je tistih, ki niso…. :/
Kar cenim pri nekom je, da se je sposoben vprašati tudi po lastnem prispevku k temu, da je v odnosu zaškripalo (čeprav je morda v takem trenutku to lahko že malo pozno). Običajno taki ljudje ne gledajo samo na partnerjevo uporabnost. No, razen če je morda takšna reakcija le pogojni refleks povzročen s tečenjem vode v grlo. V takem primeru se zadeva rada hitro vrne na stara pota.
Dajmo malo pogledat nazaj: ni bil samo otrok postavljen pred njega. Je bila tu še mama, pa sestre in dopust, ki je pri žlahti cenejši… Nikjer tudi ne piše, da drži, da ni prej izražal želje po spremembi pa s tem niti ne mislim, da ona laže. Ampak je tako, da se ponavadi drugega enostavno rado presliši, saj vendar le teži pri toliko “tako velikih in pomembnih problemih”.
Sicer pa – po drugi strani – verjamem, da otroku narediš največjo uslugo takrat ko gradiš, vzdržuješ in neguješ ljubeč in spoštljiv partnerski odnos. Torej – tega postaviš na sam vrh in pred vse ostalo (tudi otroka z nekega vidika, če hočeš). Ostalo potem laufa skoraj samo od sebe.[/quote]
Tule je treba vedet, da je ženska z otrokom “šibkejši člen”. Ona malo drugače razmišlja zato bi on moral bit malo bolj razsoden ne pa da izsiljuje, pogojuje, daje kontra samo zato, da bo po njegovo.
Glede na napisano nimata ravno denarja za razsipavat, torej je dopust z/pri sorodniki/h najugodnejša opcija, če ti umre starš in si takrat z mamo, da ji pomagaš prebrodit krizo, tudi ne bi smel bit očitek o zapostavljanju…. pa četudi se tega NE rešuje z izsiljevanjem, ali pač?
Dečko bi bil pa kot kralj na Betajnovi.
Njemu se godi krivica, ker žena ne pleše okoli njega. V resnici se je pa ravno zato spuntal!
Ona je organizator vsega v njihovi družini. On rihta otroka, ona skrbi za mamo, ona skrbi, da gredo na dopust, ona postori in organizira vse, posledično dečko nima nobene funkcije več. To da je “brez dela” ga dela nevrednega in se počuti zapostavljenega zato je začel z obtoževanjem (da bi sebi povrnil vrednost je njo ponižal), kar je pri njej naletelo na odpor, na jezo, prepire…, in se je branila pred njim z kontra obtožbami kar vodi v propad.
Rešitev bi bila, da njemu naloži pol stvari, da ga zaposli in tudi opazi njegov trud, uspehe, ker taki to rabijo, rabijo, da jih nekdo “poboža”.
Kar cenim pri nekom je, da se je sposoben vprašati tudi po lastnem prispevku k temu, da je v odnosu zaškripalo (čeprav je morda v takem trenutku to lahko že malo pozno). Običajno taki ljudje ne gledajo samo na partnerjevo uporabnost. No, razen če je morda takšna reakcija le pogojni refleks povzročen s tečenjem vode v grlo. V takem primeru se zadeva rada hitro vrne na stara pota.
Dajmo malo pogledat nazaj: ni bil samo otrok postavljen pred njega. Je bila tu še mama, pa sestre in dopust, ki je pri žlahti cenejši… Nikjer tudi ne piše, da drži, da ni prej izražal želje po spremembi pa s tem niti ne mislim, da ona laže. Ampak je tako, da se ponavadi drugega enostavno rado presliši, saj vendar le teži pri toliko “tako velikih in pomembnih problemih”.
Sicer pa – po drugi strani – verjamem, da otroku narediš največjo uslugo takrat ko gradiš, vzdržuješ in neguješ ljubeč in spoštljiv partnerski odnos. Torej – tega postaviš na sam vrh in pred vse ostalo (tudi otroka z nekega vidika, če hočeš). Ostalo potem laufa skoraj samo od sebe.[/quote]
Tule je treba vedet, da je ženska z otrokom “šibkejši člen”. Ona malo drugače razmišlja zato bi on moral bit malo bolj razsoden ne pa da izsiljuje, pogojuje, daje kontra samo zato, da bo po njegovo.
Glede na napisano nimata ravno denarja za razsipavat, torej je dopust z/pri sorodniki/h najugodnejša opcija, če ti umre starš in si takrat z mamo, da ji pomagaš prebrodit krizo, tudi ne bi smel bit očitek o zapostavljanju…. pa četudi se tega NE rešuje z izsiljevanjem, ali pač?
Dečko bi bil pa kot kralj na Betajnovi.
Njemu se godi krivica, ker žena ne pleše okoli njega. V resnici se je pa ravno zato spuntal!
Ona je organizator vsega v njihovi družini. On rihta otroka, ona skrbi za mamo, ona skrbi, da gredo na dopust, ona postori in organizira vse, posledično dečko nima nobene funkcije več. To da je “brez dela” ga dela nevrednega in se počuti zapostavljenega zato je začel z obtoževanjem (da bi sebi povrnil vrednost je njo ponižal), kar je pri njej naletelo na odpor, na jezo, prepire…, in se je branila pred njim z kontra obtožbami kar vodi v propad.
Rešitev bi bila, da njemu naloži pol stvari, da ga zaposli in tudi opazi njegov trud, uspehe, ker taki to rabijo, rabijo, da jih nekdo “poboža”.[/quote]
Skratka, naj dela z njim kot z otrokom?
A da bi si pa on sam našel svojo funkcijo v družini, prispeval svoj delež, nekaj
ustvaril in postal skrbnik družine, pa ne bi šlo?
Poznam fante, ki delajo kot norci, od malega, en moj sovaščan – priden kot mravlja, pri
24 letih ima že skor fertik hišo, ima obrt, vedno dobre volje, vedno pripravljen komu.
pomagat, punco ima lušno, pridno…
Tle je pa treba enga pezdetka vodit za rokco, da ne bo užaljen?
Forum je zaprt za komentiranje.