Najamemo kredit, da lahko kam gremo

Jaz pa se po vseh prebranih postih sprašujem, ali je smisel življenja res večno odrekanje. Uvodni post je res precej smotano zastavljen – ne, seveda nima nobenega smisla, da hodi človek na dopust zaradi prijateljev, to je idiotsko, ampak po drugi strani pa je ravno dopust tisti čas, ki je za družino izjemno pomemben. Pomembno je, da se imamo na dopustu res dobro, obenem je to tudi čas, ko otrokom najbolj predajamo – nazavedno – svoje vrednote, ko se začutimo kot družina, čas, iz katerega imamo največ spominov (v albumu ali na facebooku ali v srcu, čisto vseeno). Počitniški dnevi, ki jih preživim doma v vsakdanu, gredo mimo. Če preživim prav vse dopuste pri prijateljih v Piranu, je to res poceni, ampak kaj s tem posredujemo otrokom: da je najbolje živeti na račun drugih (prijatelji) in da so materialne dobrine (bodoča dodatna nepremičnina) edino, kar v življenju šteje. Če vam je to ok, je seveda v redu, ampak ni nujno, da vam bodo otroci za to hvaležni. Morda pa tudi, vsaka družina si postavi svoja lastna pravila.

NAma s partnerjem potovanja od nekdaj zelo veliko pomenijo, to je čas, za katerega živim, od nekdaj sem se rada premikala po svetu, najprej s starši, nato sama, z rudzakom, nato z obema otrokoma: spoznavala druge kraje in ljudi, uživala v premikanju – z vlakom, avtobusom, avtom, letalom – v izzivu nepričakovanih situacij, v okušanju druge hrane, ogledovanju najrazličnejših umetnostnih galerij, itd. Razumem, da nekaterim to ni pomembno, meni pa je. Nimamo vikenda, imamo en star avto in večinoma se po Ljubljani premikamo peš ali s kolesom, vsi po vrsti, imava pa res rešeno stanovanjsko vprašanje, to je primarno. Ves drug presežek pa namenimo za potovanja. Po SLoveniji, Hrvaški, Italiji, Češki in vsem svetu. Večkrat sem vzela tudi kak manjši kredit, ker je bila ideja preveč nora in vabljiva, da je ne bi uresničili, našparanega pa ni bilo dovolj. In nič hudega ni bilo. Za nobeno potovanje mi ni žal, res ne, tudi otrokoma so te izkušnje v nepozabnem spominu. Na bančnem računu nimam prav veliko prihrankov, imam pa sigurno plačo in lahko po potrebi vzamem kredit. Za to banke so. Seveda ne bom metala denarja skozi okno, ampak če postavim na tehtnico, so naše veselje, naše izkušnje ob potovanju več vredne kot nekaj evrov obresti. Vem, da smo privilegirani, ker si lahko to privoščimo in nimam facebooka in se ne hvalim s svojimi fotkami. Ampak potovanja so moja največja prioriteta, vsak ima svoje, in prav je tako. Moji starši mi niso zapustili ničesar razen nepozabnih spominov – in sem jim zanje neskončno hvaležna.

Če nimaš denarja za dopust v Slo/Hr, ali kje eksotično, se pač spokaš z letalom v Španijo, Grčijo, Turčijo ali Azijo, ne pa da moraš kredite jemat…sej je tam tudi lepo

Mater, 10000 za dopust?  Jaz pa ponavadi 300-350€/osebo za 10dni porabim (čisto vsi stroški od hrane, potovanja, transport, ipd., v normalnih hotelih, ne neke luknje). Španija, Grčija, Kanarci, Mallorca, Turčija, Tajska, Indonezija, vsako leto drugje.
Me zanima kako je sploh možno povprečni družini 10000€ porabit za dopust…

Ja z 300 pokriješ prevoz do letališča, vize, parking na letališču, letalsko karto, prevoz do hotela, hotel in še vrhunsko uživanje tam. Pa še kakšna darila kupiš ne na Tajskem :). Pa na minimalcu si in si si brez kredita hišo postavil a ne? Pa 10e na teden pokuriš za vse stroške. Mislim a lahko ljudje odprete temo fantazijsko življenje slovencev in tam take bedastoče pišete no? Saj je zabavno se nasmejat, ampak ste resno nadležni.

Naslednjič pojdi na Antarktiko. Zagotovo ne boš dal 10k kot navadni ljudje. Pomoje boš prišel z ene 200e skozi, glede na to da glih v gostilne tam ne moreš :). Naslednje leto pa v avstralijo recimo. Tiste 300e za to boš pa ja skup spravil :).

Ce mas moznost odplacat kredit mas moznost placat dopust… Stane isto, samo sparati neznas, zato placas se obresti banki in gres zato lahko manjkrat na dopust.

To je balkanska mentaliteta. Ce mas denar se ga kuri, ko ga ni se spara, zal pa to ni dober ekonomski princip ?‍♂️, placas za svoje neznanje.

Saj ne obstajajo, verjemi.

Pojdi v USA družinsko in boš težko pod 1.000 usd na dan zapravil, če ne boš ravno škrtaril.

Zamenjaj družbo. Če bi bili res prijatelji, bi jim lahko zaupala svojo situacijo in bi ti sami predlagali, da imate vsaj kakšno leto lahko tudi cenejši dopust in bi bili skupaj nekje, kjer bi si tudi ti lahko privoščila dopust brez kredita. Saj veš, v pravi družbi se imaš lepo kjerkoli. Odločitev je pa seveda tvoja, če ti je tak dopust toliko vreden, da si pripravljena odplačevati kredit, ti nihče nima kaj očitati, gre za tvoj denar.

na srečo imam malo prijateljev,pa še tile so reveži

10K za družinski dopust sploh ni nekaj dosti, še posebej, če so vključene letalske povezave.

300 € te pa niti do Grčije ne pripelje, kaj šele do Tajske, tako da naslednjič, ko misliš nabijat, poskusi malenkost bolj realistično.

Kakšne neumnosti… Vsak naj živi tako kot zmore. Najeti vsako leto kredit za dopust se mi zdi butasto. Prav lepo se lahko imate kje blizu, za malo denarja. Če pa želite biti v “visoki družbi”, pa kar korajžno po kredite. In še bolj korajžno plačujte obresti. Ozrite se naokoli – nekateri potujejo v ZDA, morda celo na luno… to bi bilo nekaj!!!

Lep zapis. Se strinjam.

Potrebno je vedeti, da smo Slovenci največji varčevalci (oz. med top 3 v Evropi). 80% ljudi živi ZELO dobro, 10% je revežev in 10% bogatih.

Bolj je problem, ker ne znamo živeti. Mislimo, da nas bo boljši avto ali več dobrin osrečilo, ko se bomo postavljali pred sosedom. Niti blizu. S potovanji dobiva človek širino, nekaj je iti na Hrvaško na morje ali v Trst na kavo, drugo pa iti na Japonsko gledat kako cvetijo češnje. Nepozabna izkušnja, ki si jo brez težav privošči 80% ampak si jo ne, raje šparajo za vikend v Umagu in so nesrečni, ker grejo cene v nebo.

Seveda grejo, ker je 80% polno denarja in ga kanalizira skozi nepremičnine.

Seveda pa ne pomislite, da so potovanja in podobno nekomu popolnoma odveč. Meni naprimer. Čisto nič me ne vleče nekam čez pol sveta gledat češnje. Enostavno nisem tak človek, rad hodim v naravo, rad preberem knjigo, rad pogledam dokumetarec o daljnih deželah, nimam pa popolnoma nobene potrebe po tem, da bi šel to gledat osebno. Še sploh se mi sedaj še bolj upira, ker vidim, da je gonilo večine tega letanja po svetu objavljanje na socialnih omrežjih. Škoda okolja in narave, ki ga uničujemo z brezveznim letanjem okoli za to.

Da bi pa plačal dopust ali potovanje s kreditom, se mi zdi pa ideja na ravni otroka v osemletki.

Pardon, devetletki….

Hahaha…še ena kopriva…..si je pozabila nickname spremenit.

1. Prijateljev pravzaprav nimate.

2. Pretvarjate se, da ste nekaj, kar v resnici niste.

3. Bolj bedni ste kot tisti, ki sploh nikamor ne morejo na dopust. Sočustvujem z njimi in jih spoštujem, vi ste pa očitno prazni v vseh pogledih.

Večje neumnosti še nisem slišala. Če dobite kredit, bi se lahko tudi sami pred načrtovanim potovanjem ustrezno organizirali in vsak mesec nekaj privarčevali, ne pa da skozi okno mečete obresti za kredit. To je kazen za lenobo. Razumem, da se vzame kredit za nepremičnino ali avto, ker gre za večji strošek in bi bilo treba varčevati 10,15 ali celo 20 let, da bi si lahko (zlasti nepremičnino) privoščili. Ampak za počitnice? Kr neki, res. Isto kot ljudje ki so vse življenje v minusu in do skrajne meje v limitu…v resnici so pa samo ob prvem koriščenju imeli nekaj od tega, potem pa je to en začaran krog brez izhoda.