Na poti z dojenčkom – izkušnje

Oja,

se priporočam za kakšno info o tejle Sardiniji. Tudi jaz bi šla z avionom iz Benetk. Kje ste spali in koliko ste zapravili ?

Poletje je bilo res orenk. Smo peljali dolge rokave na počitnice. Tudi na ladji je bilo krasno, smo spali pod zvezdicami, tudi nazaj grede, dokler nas ni zalotil dež, da smo se morali umaknit not.
Uživali smo maksimalno, spali smo nekaj po campih, nekaj v sobah. Nikjer niso sitnarili, ker smo štirje iskali triposteljne sobe. Nakopali smo se do sitega. Fanta sta imela rokavčke in sta se metala v morje, da je bilo joj. Sem kar debelo gledala, da ju ni nič strah, saj so bili pri tako majhnih fickih valovi včasih tudi do popka. “Veš, mami, če mi gre voda v usta, jo pa pljunem ven.” Imam to spravljeno za naslednjič, ko bo jok pri umivanju las. :-))
Videli smo vse po planu, našli krasne kraje in plaže, prevozili skoraj 2000 km, enega samega problema ni bilo v dveh tednih.
Nad otrokoma so bili navdušeni, sploh ker sta se naučila šteti po grško in sta bila potem povsod atrakcija.
Mlajši je bil ‘olimpijadec’, oba sta seveda tekla sem in tja kot zmešana v največji vročini po stadionu v Olimpiji. Videli smo čisto tapravega meniha – sva ju morala kar prepričevati, da tisti črno oblečen stric z dolgo črno brado ni tako strašen, kot zgleda (še dobro, da sta seznanjena z risanko o Marcelinu, da je bilo malo lažje razlagat koncept samostanov).

Ojla, Kaja!

Z veseljem izdam vse! Najprej o letu: z Volarejem sem bila zelo zadovoljna, saj so bili obakrat točni, pa tudi prijazni in profesionalni. Celotna pot je stala 250 EUR. Spali smo v Bed & Breakfast Casa Mereu, kar je v praksi izgledalo kot zimmer frei varianta pri družini v centru Cagliarija. Imeli smo lepo sobo z balkonom in posebno kopalnico (ki naj bi jo delili z drugimi gosti, a smo bili takrat edini). Plačali smo 44 EUR na noč (22 na osebo, za malčka zastonj, ker je bil mlajši od dveh let). Našli smo jih na strani http://www.sardegna.com, ki jo zelo priporočam. Zapravili smo kakih 500 EUR v eden tednu (brez sobe, to smo plačali vnaprej), kar je sicer precej, a smo si pač privoščili. Mislim, da bi zneslo tudi s polovico manj. Glede na to, da smo šli septembra, je bilo vse ceneje, pa tudi jug je na splošno precej ugodnejši od severa. Za dva dni smo najeli avto (žal na Sardiniji z javnim prevozom ne prideš do najlepših kotičkov), enkrat smo šli z vlakom v Oristano (zelo pogosta in hitra linija, za 100 km porabi le dobro uro!), sicer pa pešačili in se vozili z mestnimi avtobusi (zelo priročno, pripeljejo te naravnost na plažo). Morje je bilo toplo (27 stopinj) in kristalno čisto, res pravi užitek. Domačini pa – saj ne vem, kje naj začnem, ampak mirno lahko rečem, da bolj prijaznih ljudi še nisem videla. Dobrodošel se počutiš prav povsod, na ulici ti kar sami priskočijo na pomoč, če si videti izgubljen, v vsaki trgovini ali baru te postrežejo z nasmehom – in to pristnim, pogovor navežeš v sekundi… Ma, takoj bi se preselila tja!

Od vsega, kar sem videla (in tega je bilo kar nekaj), so največji vtis naredili nuraghi (prazgodovinski ostanki zgradb) v okolici Baruminija, razvaline rimskega mesta v kraju Nora, bizantinska cerkvica iz 5. stoletja San Giovanni di Sinis in plaža Is Arrutas, ki leži v njeni bližini, okrog 20 km severozahodno od Oristana. Takšne in drugačne zanimivosti pa praktično ležijo na vsakem koraku. Oh, bi šla nazaj… 🙁

Sliši se super, hvala. Mogoče pa takoj drugo leto sprobam, me kar mika .Hudič je le, ker je moja hči že šoloobvezna, pa septembra ne morem iti.
A boš dala kakšne slikce na VT ?

Zanimiva tema za nas, ki smo mladostne počitnice preživeli z nahrbtnikom na ramah, sedaj pa iščemo, kako bi popotništvo lahko nadaljevali tudi z razširjeno družino.
Večina izkušenj je jasno s potovanj po Evropi. Kaj pa bolj eksotične dežele? Je kdo potoval z otroci po teh krajih?
Ko smo pred nekaj leti z enoletnikom potovali po Španiji nas je za teden dni zvabilo čez Gibraltarski preliv v Maroko. Samo malo za pokušino, da ugotovimo, kako bo šlo. Izkušnje so bile zelo dobre. Kot družina smo bili pri domačinih zelo lepo sprejeti. Seveda pa so bili tudi problemi predvsem zaradi velike gužve na avtobusih, v mestih, v restavracijah, saj Anže tega ni najbolje prenašal. Male punčke so ga iz prijaznosti objemale in poljubljale, kar on ni ravno sprejemal z navdušenjem, pa tudi midva ne, če po pravici povem. Kmalu pa smo se naučili pravil obnašanja (npr. v največji gužvi sem ga nosil štuporamo, prevažali smo se čim več z vlakom). Drug problem je bil, ker taki otroci vse kar vidijo, nesejo v usta, to pa je ravno tisto, kar v vseh vodičih zaradi zdravstvenih razlogov močno odsvetujejo. Sva bila zato malo panična, ampak na srečo Anže ni zbolel.
V naslednjih letih smo potovali bolj po Evropi. Letos nas je pa že pet (še eni popotniški dvojčki). Za naslednje leto potiho načrtujemo prvo daljšo pot, pa me malo skrbi. Prej sva bila dva na enega, pa je bilo težko, sedaj pa dva na tri. Bomo videli. Letošnje dopustovanje s šotorom po Dalmaciji se nam je izšlo bolje kot smo upali, mogoče bo tudi naslednje leto tako.
Kemo

Skrbi zaradi “dva na tri” bo vsako leto manj, saj otroci bolj razumejo stvari, ko so večji in se jim lažje dopove, da se malo pri miru počaka, da se ne prijema vsega,… Vsaj pri nas je vsako leto lažje – letos smo s štiriinpol ter triletnikom zelo lepo shajali. Še najhujše je bilo zaradi stranišč, ker sem morala biti od začetka kar huda, da nista na ladji ali v kakšnih lokalih tacala vsepovsod, kot sta navajena doma ampak sta počakala, da sem najprej preverila stanje.
Če nisem preveč firbčna, kam se pa odpravljate?

Naslednje počitnice so še daleč, tako da pot še zdaleč ni dorečena. Vsekakor gremo z avtom in to na jug. V igri so Makedonija, Grčija, Turčija, Albanija…, pa poljubne kombinacije vseh naštetih.
Kemo