Moški, po 39. letu
Hočeš morda povedat, da bomo vsi, ki še nismo šli po tvoji poti, spoznali, da ženske niso zaupanja vredne? Mogoče pa samo ti nisi, si pomislil na to?[/quote]
Dezurni filozof, najdi koga drugega, da mu pametujes o zenskah. ;)[/quote]
Nekaj te je zmotilo. Saj sem samo vprašal, nič pametoval.
Zadovoljstvo, ki ga doživljamo, je najprej odvisno od tega kdo smo. Vzorce razimšljanja pa smo prevzeli od okolja.
Do te mere, je naše zadovoljstvo odvisno od drugih, pozneje pa seveda od nas. Kakšnih velikih sprememb pa človek pozneje ne more pri sebi narediti. Če bi lahko, potem nihče ne bi bil nesrečen. Vzorci in naše nezavedno deluje, pa če ti je všeč ali pa ne. Lahko le poskušaš iskati neke kompromise in se truditi zakrivati simptome.
Tud ti mi ne deluješ ravno srečen in miren v sebi, ampak si poln neke jeze in sovraštva. Zakaj potem tega ne spremeniš, da bi bil srečen ?
Zakaj pa ti svojega življenja v vezi ne spremeniš v neko srečno zgodbo? Zdiš se mi primer neke osebne zdolgočasenosti. Živiš po receptu, ki so ti ga napisali drugi, ampak še evdno rabiš neko mašilo, še vedno te to nikakor ne izpopolnjuje. Podobno velja za vse vezane tega foruma oz. tiste, ki trdijo, da so vezani…
In ker se raje ukvarjate s tem, kaj vse je narobe s takimi, kot sem jaz, stopicate na mestu v svojih lastnih razmerjih, življenje pa gre mimo vas.
Zakaj pa ti svojega življenja v vezi ne spremeniš v neko srečno zgodbo? Zdiš se mi primer neke osebne zdolgočasenosti. Živiš po receptu, ki so ti ga napisali drugi, ampak še evdno rabiš neko mašilo, še vedno te to nikakor ne izpopolnjuje. Podobno velja za vse vezane tega foruma oz. tiste, ki trdijo, da so vezani…
In ker se raje ukvarjate s tem, kaj vse je narobe s takimi, kot sem jaz, stopicate na mestu v svojih lastnih razmerjih, življenje pa gre mimo vas.[/quote]
Zakaj misliš, da gre življenje mimo nas? A če se človek določene stvari sprašuje, to pomeni, da gre življenje mimo njega? A ti že vse veš in se nič več ne sprašuješ? Ti, ki praviš zase, da živiš.
Potem pa predlagam, da začneš sam, poveš kako izkušnjo in poveš še, kakšno debato si želiš. Če si tega želiš, je pošteno, da to tudi pokažeš.
Zakaj pa ti svojega življenja v vezi ne spremeniš v neko srečno zgodbo? Zdiš se mi primer neke osebne zdolgočasenosti. Živiš po receptu, ki so ti ga napisali drugi, ampak še evdno rabiš neko mašilo, še vedno te to nikakor ne izpopolnjuje. Podobno velja za vse vezane tega foruma oz. tiste, ki trdijo, da so vezani…
In ker se raje ukvarjate s tem, kaj vse je narobe s takimi, kot sem jaz, stopicate na mestu v svojih lastnih razmerjih, življenje pa gre mimo vas.[/quote]
Saj moje življenje ni nesrečna zgodba. Vsebuje vsega po malem.
Iz tvojega vidika je družinsko življenje primer zdolgočasenosti, za mene pa je biti samski, primer dolgočasnega življenja.
Vsi, bolj ali manj živimo po receptu, ki so ga napisali drugi. Tudi uporabo računalnikov in interneta, so določili drugi. 🙂
Biti razočaran samec, ki pljuva po tradicionalistih, pa je daleč od nekega avtentičnega življenja ali mišljenja.
Pri moških je pa drugače. Do 39, so (več al manj) ok, ampak okrog 40, se jim pa strga.
Popolnoma.
Meče jih na vse strani, sem opazovala celo življenje in se res dogajajo hecne stvari.
Očitno jih zagrabi panika, da niso dosegli (na osebni, karierni, seksualni ravni) vsega, kar so
kot mulci zase sanjali – in začnejo nort.
Kupujejo avte, najdejo ljubicce, se vržejo v razne posle z zelo dvomljivim izidom, besno začnejo
športat, veliko se jih loči in začnejo “novo družino” ….
Pol, ke proti 50 se pa spet umirijo….in si ližejo rane (ki so si jih pridelali med norenjem)
Forum je zaprt za komentiranje.