mnenja o sexu in varanju
Če še sam tako posplošim kot si ti zdajle, potem lahko rečem za “nasprotnike” varanja, da so tipični egoisti, ki na neko razmerje gledajo kot na tipičen lastniško-posestniški odnos in želijo imeti popolno komtrolo, ne samo na dejanji, temveč tudi nad mislimi svojega partnerja. Pa vem, da ni tako, kot tudi ne drži tisto: “če nisi z nami, si proti nam”, kar mi skušaš zdajle ti podtakniti. Te stvari pač ponavadi niso tako preproste kot si jih nekateri želijo(te) predstavljati in ne gre zato, da se komu naprti korivda (konec koncev jo kot kaže tudi ti želip naprtiti samo enemu), temveč za neka sosledja vzrokov in posledic, kot še marsikje drugje v življenju.
Zveze v katerih je s seboj in s partnerjem veliko dela, ponavadi niso ravno najboljše.[/quote]
Nisem napisala veliko dela in sploh ne v tem smislu. Kdor je z vsem srcem v zvezi, ga to čisto dovolj zaposluje, da ne hodi delat še kam drugam. Ni nobenega lufta. Ne moreš imeti dobre zveze tako malo mimogrede, pa če sta partnerja še tako kompatibilna.
Krivokljun je kar dobro napisala – delo je že samo s tem, da zvezo ohranjaš dobro. Kaj šele, če so problemi.
Zveze v katerih je s seboj in s partnerjem veliko dela, ponavadi niso ravno najboljše.[/quote]
Nisem napisala veliko dela in sploh ne v tem smislu. Kdor je z vsem srcem v zvezi, ga to čisto dovolj zaposluje, da ne hodi delat še kam drugam. Ni nobenega lufta. Ne moreš imeti dobre zveze tako malo mimogrede, pa če sta partnerja še tako kompatibilna.
Krivokljun je kar dobro napisala – delo je že samo s tem, da zvezo ohranjaš dobro. Kaj šele, če so problemi.[/quote]
Morda se narobe razumemo, vendar mislim, da v dobri zvezi je pač manjša potreba po tem(oz. je ni), in ne da bi to bilo zaradi dela. Kompatibilnost pa, večja kot je manj je potrebnih kompromisov, ki (če si priznamo ali ne) vedno povzročajo nekaj nezadovoljstva – pri obeh in ki je tudi lahko eden od vzrokov varanju.
Nisem napisala veliko dela in sploh ne v tem smislu. Kdor je z vsem srcem v zvezi, ga to čisto dovolj zaposluje, da ne hodi delat še kam drugam. Ni nobenega lufta. Ne moreš imeti dobre zveze tako malo mimogrede, pa če sta partnerja še tako kompatibilna.
Krivokljun je kar dobro napisala – delo je že samo s tem, da zvezo ohranjaš dobro. Kaj šele, če so problemi.[/quote]
Morda se narobe razumemo, vendar mislim, da v dobri zvezi je pač manjša potreba po tem(oz. je ni), in ne da bi to bilo zaradi dela. Kompatibilnost pa, večja kot je manj je potrebnih kompromisov, ki (če si priznamo ali ne) vedno povzročajo nekaj nezadovoljstva – pri obeh in ki je tudi lahko eden od vzrokov varanju.[/quote]
Imam občutek, da ti tole delo razumeš dobesedno, kot garanje. Delo – ubadanje, ukvarjanje, posvečanje pozornosti.
Za varanje je pa edini vzrok ta, da se nekdo spusti iz vajeti. Nezadovoljstvo je lahko kvečjemu povod za pogovor, terapijo, konec zveze.
Naj bi bilo, vendar vsaj pogovor je nekaj za kar mora obstajati interes ne samo pri enem. Varanje pa tudi ni nujno nekaj, kar je ravno načrtovano in tudi ni sredstvo za reševanje težav. Predstavlja pa nekomu blaženje simptomov.[/quote]Načrtovano verjetno ni (ali pa) je pa prej kup indicov, ki kažejo na to, da do tega ni daleč.
Če spustiš plin iz jeklenke v stanovanje in nič ne narediš, da zadevo odstraniš, se mogoče delaš, da ga ne “opaziš”, tiščiš nos, mogoče se niti ne zavedaš, da je tam, ga ne prepoznaš…… potem je dovolj le iskrica in poči…. 🙁
Naj bi bilo, vendar vsaj pogovor je nekaj za kar mora obstajati interes ne samo pri enem. Varanje pa tudi ni nujno nekaj, kar je ravno načrtovano in tudi ni sredstvo za reševanje težav. Predstavlja pa nekomu blaženje simptomov.[/quote]
Okej, tole si moram vizualizirat. Torej spoznam čisto fajn tipa, ampak je poročen. Po par kavicah se izkaže, da je v zakonu nesrečen, nerazumljen, osamljen in da sem mu jaz zelo simpatična. In zdaj se jaz prostovoljno javim, da mu blažim simptome? To bi pa res morala biti nora.
Druga opcija – ne razlaga mi nič o situaciji doma, predlaga neobvezen seks brez nepotrebnega zapletanja. Ker praviš, da ni načrtovano, ni bilo prej nobenih kavic, pogovorov, ničesar, zagledala sva se nekje, preskočila je iskra in je padel predlog v kakršni koli obliki že.
Seks je ena od stvari, ki mu doma falijo in situacijo rešuje tako. Kako mu to potem lahko blaži simptome slabega zakona, nerazumevanja, hladu? Mu jih ne, samo sprazni se. A bo zato doma bolj srečen? Kar dvomim.
In ali to namerava potem početi do konca življenja (svojega najboljšega kolega) ali kako? V čem je point?
Seveda se ne. Pomembno je, da se čimbolj ujameš na najpomembnejših in da oba smatrata čimveč istih za najpomembnejša.[/quote]
To že, ampak to ne spoznaš takoj, ko se spoznata, šele čez čas. In ker načeloma gremo v vezo, ker smo si simpatični in ker se začetno ujamemo, je potem kriza, ko čez čas ugotovimo, kako smo si različni in da tisto, ki naju je sprva povezovalo, ni tako močno. Na človeka si navezan, ga imaš rad, imaš skupne načrte, ampak ker si nista preveč kompatibilna, se pač odločita vztrajat in delat kompromise. Ne moreš takoj končat odnosa in potem vedno znova začenjat odnose in odhajat, ker sta si menda nekompatibilna.
Itak pa se ljudje spreminjamo in čez leto ali dve nismo več enake persone. Naj potem vedno menjamo robo?
Zato trdim, da ne obstajajo osebe, ki so nam namenjene in da je vsak partner lahko pravi, če sva le dva, ki sva se pripravljena za vezo potrudit.
Naj bi bilo, vendar vsaj pogovor je nekaj za kar mora obstajati interes ne samo pri enem. Varanje pa tudi ni nujno nekaj, kar je ravno načrtovano in tudi ni sredstvo za reševanje težav. Predstavlja pa nekomu blaženje simptomov.[/quote]
Okej, tole si moram vizualizirat. Torej spoznam čisto fajn tipa, ampak je poročen. Po par kavicah se izkaže, da je v zakonu nesrečen, nerazumljen, osamljen in da sem mu jaz zelo simpatična. In zdaj se jaz prostovoljno javim, da mu blažim simptome? To bi pa res morala biti nora.
Druga opcija – ne razlaga mi nič o situaciji doma, predlaga neobvezen seks brez nepotrebnega zapletanja. Ker praviš, da ni načrtovano, ni bilo prej nobenih kavic, pogovorov, ničesar, zagledala sva se nekje, preskočila je iskra in je padel predlog v kakršni koli obliki že.
Seks je ena od stvari, ki mu doma falijo in situacijo rešuje tako. Kako mu to potem lahko blaži simptome slabega zakona, nerazumevanja, hladu? Mu jih ne, samo sprazni se. A bo zato doma bolj srečen? Kar dvomim.
In ali to namerava potem početi do konca življenja (svojega najboljšega kolega) ali kako? V čem je point?[/quote]
Problem je, ker na varanje gledaš samo skozi prizmo seksa. Saj ne rečem, da velikokrat ni to glavni razlog, vendar pa sem prepričan, da precej manjkrat kot si to po defaultu predstavljamo. Pa tudi ne varajo samo poročeni z neporočenimi in drugo, v startu največkrat vsi razmišljamo točno tako kot zdaj ti razmišljaš in vnaprej “vemo” kako bomo reagirali ter kaj bomo ali ne bomo počeli. Ampak v življenju se velikokrat stvari obrnejo popolnoma drugače. Najbrž špa si tudi ti že brala ali slišala zgodbe ljudi, ki jeih je zaneslo točno v tista dejanja za katera so vedno mislili, da jih nikoli ne bodo delali.
Mimogrede še to: vsako stvar ponavadi poskušam najprej razuimet. Šele potem se odločam ali je tudi vredna obsojanja in v kakšni meri.
Če bi bilo res tako enostavno, potem bi si jih že zdavnaj lahko kupovali pri najboljšem sosedu. :-))) in tudi zate (tako kot za vse) mislim, da nisi pripravljena prav z vsakim začeti preverjati kompatibilnost, tudi če ga kot znanca ali prijatelja relativno dobro poznaš in si prepričana, da se je za vezo pripravljen trudit. Zato, ker manjka – nekaj.
Glede na število ločitev in podobna dogajanja se je za bat, da je prav to prihodnost – da se bo izbiralo večkrat in življenjskemu obdobju primerno. Torej, da bosta oba vstopala v zvezo z zavestjo, da to ni za happily ever after. Konec koncev bi to bilo tudi pošteno glede na vse. Že zdaj si marsikdo izbira partnerja preveč v skladu s svojimi trenutnimi željami in potrebami, do konfliktov in odtujevanja pa prihaja potem, ko so te izpolnjene ter – seveda – ko se tudi spremenita. pri tem pa ne eden, ne drugi ni pripravljen priznati lastnih napak ter za vse krivi izključno drugega. Na žalost, vendar se mi zdi, da varanje pride marsikdaj še kako prav tudi prevaranemu. Prav iz tega razloga.
Ni nujno, da je sploh kak indic… tako kot pri jeklenki, imaš skrbno shranjeno na varnem mestu (v kleti zaklenjeno) potem pa naenkrat buuuuuum …. eksplozija :)))))))))[/quote]Nujno je da je indic, ni pa nujno, da smo ga mi sposobni zaznat 😉
Če bi bilo res tako enostavno, potem bi si jih že zdavnaj lahko kupovali pri najboljšem sosedu. :-))) in tudi zate (tako kot za vse) mislim, da nisi pripravljena prav z vsakim začeti preverjati kompatibilnost, tudi če ga kot znanca ali prijatelja relativno dobro poznaš in si prepričana, da se je za vezo pripravljen trudit. Zato, ker manjka – nekaj.[/quote]Strinjam se s Krivokljunko, da ni samo eden pravi, seveda ni možno, da bi bil kar vsak pravi, jih je pa sigurno veliko s katerim bi se lahko ujeli, če bi imeli namen.
Zaljubljenost je eno “zadrogirano stanje”, za katerega se ni poterbno pretirano trudit, za ljubezen je pa treba zavestno naredit marsikaj in če tega ne želiš, nočeš… počet zadeva propade….
Ja, to imaš pa prav, se popolnoma strinjam. Jaz takih indicev nikoli ne zaznam…. zato pa več ne uporabljam jeklenk, sem zamenjala za električno ploščo :))))))))[/quote]Nič nisi rešila, ker se ti lahko tudi te pregreje sredi noči, (če nisi pazljiva oz ne zaznaš indicov el.plošče ;), tako da ti scvre rit, če je kje v bližini…. :)))
No, škoda je pa neprimerno manjša kot če si nepazljiva z jeklenko, ker rit se ti sama obraste, če pa raznese stanovanje bo treba pa novo kupit. :)))))
Hmm, kaj pa vem. Mogoče je krivo to, da sem romantik po duši. Nekaj časa sem menil, da če si najdem dekle, ki se ujema po hobijih, naravi, interesih, da bo delovalo – pač poiščeš podobno osebo, se potrudiš za zvezo, itd. Ugotovil sem, da to pri meni ne deluje najbolje. Sedaj poslušam le še notranji občutek/nagon. Ljubim raznolikost, spoznaš nekaj novega, v zvezo te ne potegne “načrt”, ampak padeš notri s celim telesom in psiho. Namenjenih oseb mogoče res ni, so pa vsekakor osebe, s katerimi se najbolje združiš. Na videz komplementarnost, a v resnici dopolnjevanje in rast. Zakaj bi se boril proti naravi z načrtovanjem in taktiziranjem 🙂
Saj tudi jaz ne mislim, da je samo eden pravi. Želim povedat samo to, da ni nujno pravi vsak, ki izpolnjuje tiste naše želje in pričakovanja, ki so trenutno v ospredju. Ker pa se marsikdo odloča za vstop ali prehod v resnejšo zvezo prav na podlagi teh, je to največkrat temelj vsem poznejšim konfliktom.
Saj zato sem pa napisala, da se ljudje spreminjamo in da če smo si bili na začetku všeč, se moramo pač takrat potrudit. Meni je to logično, da prej ko slej pride do razhajanj pa če si na začetku še tako kompatibilen.
Ne razumem pa tega: [qote=Boom]mislim, da nisi pripravljena prav z vsakim začeti preverjati kompatibilnost, tudi če ga kot znanca ali prijatelja relativno dobro poznaš in si prepričana, da se je za vezo pripravljen trudit. Zato, ker manjka – nekaj.[/quote]
Kaj manjka, tisto nekaj?
Jaz sem pisala za kompromisiranje ko si že v vezi, ne šele ko si na začetku, ko še ne veš, ali bi bil ali ne z nekom.
A to pa ne. Imam takšno, ki se v slučaju nevarnosti sama izklopi (oz. se sploh ne vklopi) … sploh pa kaj čem rit držat zraven plošče? Če bi me slučajno zazeblo, pa termofor pot rit, pa tudi, če poči … ni nobene škode, ker tista mokrota se čisto enostavno posuši.:))))[/quote]Se pravi si svoj “manjko” po zaznavanju indicev si rešila zunaj sebe in sprejela kompromisno rešitev, mogoče enostavnejšo glede na svoje sposobnosti. 🙂
Nič hudega, samo da te zadeva osrečuje takšna kot je z nekaj (mokrimi) dodatki v kompletu….:)))
Forum je zaprt za komentiranje.