Ločitev je dostikrat edina rešitev, predvsem da otroci ne trpijo

Ker na forumu zasledim dosti tem o ločitvi, bi prispeval še mojo izkušnjo. Poročen sem bil 6 let in imam z njo otroka. V tem času je seveda zaljubljenost že zdavnaj minila in oseba, s katero sem bil poročen mi ni bila niti najmanj všeč. Če ne bi bilo otroka bi se ločil ze po dveh letih. Vstrajal sem zaradi otroka in sedaj ko sem ločen šele vidim kakšna napaka je to bila. Jaz sem sedaj srečen, imam novo punco, uživam življenje. Ko sem z otrokom se imava neverjetno lepo, veliko boljše, kot kadarkoli prej. Moj nasvet vsem, ki niste zadovoljni v zakonu, ločite se in to čimprej. Moja bivša žena naprimer, je še zdaj sama. Ne dvomim, da ima dosti snubcev, samo močno pa dvomim, da jo bo kdo obdržal. Karakterja ne moreš spremeniti in tudi ona ga ne bo. Če bi pa ostaa skupaj, bi pa njej že tako gnili karakter verjetno postal samo še slabši.

Kul.
Samo da si ti srečen!

Tvoj otrok, naj bo še tako zrel in odrasel za svoja leta, pa razmišlj tako, da bi le imal oba starša zase in samo zase, da bi le imel očeta samo za svojo mamo in svojo mamo samo za svojega očeta!

Ga ni otroka, ki si tega ne bi želel!

Če ni za bit, je za it.
In vztrajati v slabem zakonu je največja neumnost.Še vedno si oče in ona je še vedno mama.Verjamem, da si glede na to, da si srečen in zadovoljen, tudi boljši oče!

Če ni za bit, je za it.
In vztrajati v slabem zakonu je največja neumnost.Še vedno si oče in ona je še vedno mama.Verjamem, da si glede na to, da si srečen in zadovoljen, tudi boljši oče!
[/quote]

Dokler ne bo dobil drugega otroka!

Poleg tega pa, otroka vidi 8 dni na mesec!
Kje je, ko ima mali temperaturo, ko pade s kolesa, ko ne najde svoje najljubse igrace, itd.???

Moja starsa nista bila en za drugega, katastrofa zakon, ne morem pa reci, da je bil slab en ali drug, pac vsak po svoje. Ampak bila sta skupaj do mojih 20ih, zaradi mene. In hvalezna sem jima do nebes in nazaj, ker sem imela vedno oba!

Zaljubljenost mine vedno, otroci ne. Serijski oplojevalci z dvojno moralo, ki niste sposobni sprejeti odgovornosti za lastna dejanja povzročate toliko enih težkih zgodb in uničenih življenj za seboj. Ampak slej kot prej se izstavi račun za trpljenje in zlo, ki ste ga širili.

Otroci ločenih staršev imajo vedno posledice. Znan psihoterapevt je pred časom rekel, da ima med 80 in 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v obravnavi otroke ločenih staršev. Otrok ob sebi potrebuje trdno družino, trdno osnovno celico. Če je nima, ne zgradi stabilne osebnosti in ima takšne in drugačne duševne težave. Ni to edini razlog, ampak ločitev ima v vsakem primeru negativen vpliv na otroka.
Dejstvo je, da bi vsi morali fajn premisliti, preden gremo v odnos s kakšno osebo, predvsem pa še bolj, preden se odločamo za otroka s to osebo. Zelo neodgovorno je imeti spolne odnose brez zaščite, predvsem če nismo resnično prepričani, da želimo z osebo, s katero smo v partnerskem odnosu ustvariti družino. Večina ljudi je skrajno neodgovornih, v sebi nosijo napačne predstave o ljubezni… In ko bi morali ravnati najbolj odgovorno, ravnajo pogosto zelo nemoralno. Narobe svet…
Avtor kaj naj ti napišem? Če misliš, da si v drugo zadel terno, se motiš. Tudi pri tej drugi ljubezni bodo prišle težave. Če si iz prvega odnosa zbežal, ne da bi naredil 1001 stvar, da bi odnos rešil ali si šel iz odnosa v odnos, sam sebi mažeš oči. Počakaj še nekaj časa, pa boš videl, da sosedova trava ni vedno bolj zelena.
Če rastline ne neguješ, ji daješ vodo in hranila oz. gnojila, prej kot slej umre. Če avta ne servisiraš, je dober nekaj časa, dokler je še nov, potem se začne kvariti in če spregledaš kakšno okvaro ali se ne meniš zanjo, imaš lahko zelo velike stroške. Itd. V odnosu ni nič drugače. Odnos je delo na odnosu. Je dajanje samega sebe drugi osebi. Je služenje tej osesbi. Je razumevanje te osebe. Je spoštovanje te osebe. Itd. Mogoče imaš v tem odnosu več tega, kar je potrebno za uspešno vezo, ampak če bi imel več tega v prvem odnosu, bi bil verjetno tudi uspešen. Tako to je. Ker je zate v določenem času rešitev, pa verjetno nisi enakega mnenja glede sedanje veze ali pač. Boš kar odšel, če se bo v tem odnosu kaj spremenilo in ne boš več “srečen”(te besede pravzaprav ne uporabljam več)? Kaj če zboli za rakom in se bi moral leta boriti z njo in z boleznijo? Boš ostal? Ali boš tudi menil, da boš bolj srečen s kakšno drugo, ki bo zdrava? Ipd.
Ja, moj dragi ali nedragi avtor besedila, manjka ti kilometrina, da bi globlje dojel nekatere stvari.
Pa srečno!

Imam osebno izkušnjo, ko sta starša čakala, da je bil mlajši sorojenec star 18 let, da sta se potem starša ločila. Teh 7,8 let čakanja je bil pravi pekel. Kreg na kreg in mučenje, predvsem zame kot otroka. Je pa res, da sta starša verjetno čakala zato, da se je mlajši sorojenec lahko sam odločil h komu bo šel živet. Tisto, da otroka dobi samo en starš (ponavadi mama) ni preveč pametno.

Tako, da zagotovo, če sta mož in žena toliko pri močeh, da sta se sposobna zmenit, da si bosta otroke normalno vozila sem in tja in bo torok pri vsakem preživel približno polovico časa, potem absolutno ločitev in čim manj podaljševanja agonije.

Imam osebno izkušnjo, ko sta starša čakala, da je bil mlajši sorojenec star 18 let, da sta se potem starša ločila. Teh 7,8 let čakanja je bil pravi pekel. Kreg na kreg in mučenje, predvsem zame kot otroka. Je pa res, da sta starša verjetno čakala zato, da se je mlajši sorojenec lahko sam odločil h komu bo šel živet. Tisto, da otroka dobi samo en starš (ponavadi mama) ni preveč pametno.

Tako, da zagotovo, če sta mož in žena toliko pri močeh, da sta se sposobna zmenit, da si bosta otroke normalno vozila sem in tja in bo torok pri vsakem preživel približno polovico časa, potem absolutno ločitev in čim manj podaljševanja agonije.
[/quote]

Tudi pri 18ih imas obcutek, da ni le en stars zapustil drugega, ampak da je zapustil tudi tebe!
Sploh pa, kako naj bi se odlocil med starsema? To je enako, kot bi se stars dveh otrok odlocal, katetega bo vzel k sebi in katerega ne.

Vsi mi imamo svoje napake, nihce ni idealen, ampak zavoljo otrok je treba biti zrel, se je treba potrudit in poskusiti s tisoc in eno resitvijo, da je zivljenje v druzini dobro za vse njene clane!

Prva žena, je gledano realno bila še najboljši približek moje idelane ženske, vse ostalo je pa bilo iz modela v model slabše, tudi z otroci je tako.
Hči iz prvega zakona je vzgledna in ponosen sem na njo, sin iz drugega je še kar, kaže da bo, v tretjem rojen otrok, posledica alkohola in ženske trme, kljub drugačnemu dogovoru, je pa žal ena sama žalost.
Ja kriv sem tudi jaz.

Kaj pa vem, v partnerjev zlahti ima otrok, čigar starša sta se zdaj ločila hude probleme, ima epileptične napade, spet je začel lulat v posteljo… Tudi zakon mojih staršev je bil vse prej kot popoln, kregarija vsak drugi dan. Mi je mama dostikrat rekla, da bi se ločila, pa sem jo na kolenih prosila da ne, da nočem, da se ločita. Zdaj sem stara skoraj 30, njun zakon se danes ni popoln, sta pa vsaj nekako ugotovila, kako živeti drug z drugim in sprejemati napake. Tudi moja babica mi dostikrat reče, da nikoli ni vse rožnato. Da je treba potrpeti. Najin zakon z možem tudi ni perfekten, ampak se trudiva zaradi otroka, vsak dan znova.

S stališča otroka ni važno, ali starša ostaneta v zakonu ali pa se ločita.
S stališča otroka je važno, kako doživlja razmerje med staršema. Pokažeta pa mu ga oče in mati.

Epi fail – Pa še kako je pomembno za otroka ali oče in mama ostaneta skupaj: ali raste v normalni družini! Ločitev je vedno zelo oster rez v otrokovo dušo!

Ja, posledice so. Naša je dobila panične napade, depresijo … Znankin otrok je dobil obsesivno kompulzivno motnjo po ločitvi …Pa še nekaj takšnih primerov poznam. Otrok ima posledice ločitve, vsak. Običajno se pokažejo kmalu po ločitvi, sploh če je eden od staršev zelo prizadet in čustveno uničen, otrok pa vse čuti.

Osebno menim, da če v zakonu ni nasilja in alkohola, je za dobro otrok vredno vztrajati. Vsaj upam, da mislim prav

posluš ti mene pezde/tka provokator/ska, kaj sreča je se ti sanja ne, nesposobno preživeti na trgu dela tukaj štepaš teme o katrih pojma nimaš za moebitno miloščino.

Še največ dobrega boš naredilo. če se boš zgubilo.

Epi fail – Pa še kako je pomembno za otroka ali oče in mama ostaneta skupaj: ali raste v normalni družini! Ločitev je vedno zelo oster rez v otrokovo dušo!
[/quote]

Se strinjam, če že govoriš o normalnih družinah. Normalne (mislim na tiste, kjer je prisotna ljubezen med staršema) itak ne razpadejo. :-)))
Če ljubezni med staršema več ni imaš dve možnosti:

ad 1 glumiš ljubezen vsak dan do partnerja zaradi otrok, v resnici pa bi ga utopil/a v žlici vode. Posledično si nesrečen/a. Otroci so dovolj neumni (po tvojem mnenju), da tega ne opazijo.

ad 2 se ločiš in glumiš dobre odnose tistih par minut z bivšim/o na primopredaji otroka. Otroku ne nabijaš čez drugega starša. Najdeš nekoga s kom si srečen/a.

PS
Ljudje se ne ločujejo zaradi otrok… temveč zaradi partnerjev. Otroci so le kolateralna škoda potencialnih vojn med bivšima partnerjema. Vojna pa ni nujno, da je samo med ločenima staršema. :-)))

posluš ti mene pezde/tka provokator/ska, kaj sreča je se ti sanja ne, nesposobno preživeti na trgu dela tukaj štepaš teme o katrih pojma nimaš za moebitno miloščino.

Še največ dobrega boš naredilo. če se boš zgubilo.
[/quote]

Hahahahaha, Miki plave pči…imaš pa res težave s problemi.Pa kaj se razburjaš’ usedi se dol, pa en viski rukn.
Avtor ima prav.
Pa klinc gleda , kaj pravijo psihoterapevti.Naj najprej sebe pošlihtajo.
Jaz sem se ločila, pa imam tri otroke.
Ker sem z leti ugotovila, da me mož vara s precej mlajšimi.
Pijanc pa kurbir -to je podobna pasma.

Pijanc redi gostilničarjeve otroke, kurbir pa ljubice.
Moji otroci so zrastli normalno, dva imata že družino in sta zelo odgovorna .

Seveda pa se jim je treba posvečati v otroštvu in mladostništvu in če je mama normalna, bodo tudi otroci zrastli gor brez prevelikih stresov.

Če je pa mama koza, potem so pa otroci ubogi.Razen če je oče tisti potem, ki si zasluži zlato medaljo.
Tudi taki so, ja!
Take moške pa spoštujem in kapo dol pred njimi! Ki so družinski!

Ne morem verjeti koliko jih/vas je, ki se ne znajo zmenit med sabo.
Nisem ravno neka vzorna partnerica, ampak zmenim se pa vse. S partnerjem sva se poznala pol leta preden sem zanosila. Sva se usedla in povedala kaj koga moti, česa ne preneseva in ali sva sposobna živet en z drugim. Obljubila sva sebi in malemu bitju, da bova dala vse od sebe. Sedaj sta otroka že velika. Nisva imela viharnih obdobij, ja sva imela nesoglasja, sva se skregala pa eno uro ignorirala en drugega. Sva pa en iz družine ločenih starsev, drug iz družine kjer bi bilo bolje, da bi bila ločena. Nisva extremista v nobeni stvari. Nisva skupaj kot rit in hlače, nisva pa za ločene tedenske dopuste.

Multinično čoknjeno, iz zapisa kriči, da si zavožena suha veja na periodičnih samomorih, kaki otroc nek, še deset življenj bi lahko imelo, pa ne bi bilo sposobno ne za zvezo, ne za otroke imet.😁.

V mojem primeru je bilo tako, da sta se vzeli in razplodili dve precej težki in kar se tiče medsebojnih odnosov disfunkcionalni osebnosti – ki sta se kasneje ločili in poskušali še parkrat srečo drugje (ni šlo, je problem v njiju). In kot v pravljici sta se najprej osvobodila drug drugega, potem so se drugi osvobodili njiju – vsi so srečni in veseli, razen mene, njunega otroka, ki imam stike in skrbim za dva sitna, nikoli zadovoljna starca.
In ne, ni bil problem alkohol, niti ne neko hudo telesno nasilje.

Ja, in kaj je bil problem?

Ne gre toliko za njen karakter, bolj za to, da narava uresničuje reprodukcijo, mešanje genov itd. In ko kemija popusti, se počasi ustvarijo pogoji za razhod. Eni sprejmejo to dejstvo, spet drugi sanjajo o trajni ‘kompletni kemiji’ in menjavajo na vsake par let, nekateri pa le ‘flikajo’ kemijo.

Žal nisi material za “družino”. Škoda, da se tega nisi zavedel in si priznal po prvem otroku in prenehal z njihovim “izdelovanjem. Oče, ki ima tri otroke, pa vsakega z drugo partnerko…… Hmmmmm…. Prihrani tačetrtemu.

… mene pa zanima, ce si sedaj tako srecen in vzhicen, zakaj se se vedno ukvarjas z bivso zeno? Naceloma se mi zdi prav, da si po nekajletini vezi vzames nekaj casa zase in predelas stvari. Bezanje iz ene veze v drugo… se nikoli ni prineslo nic drugega… osebe so druge, vzorci se pa z leti zacnejo ponavljati.
Ce je nekdo srecen in gre na boljse… se ne ozira nazaj… namrec ali je tvoja bivsa sama ali pa ima 5 moskih… ni vec tvoj problem..

Locen in srecen v novi vezi bi se moral ukvarjati s svojo sreco, ne pa na forumu razlagati celotni Sloveniji kako si zdaj srecen, da je bivsa se vedno samska (ceprav tega ne mores vedeti, ce z nekom ne zivi se ne pomeni da se ne dopisuje, hodi na zmenke… razen ce jo spremljas) in kako gnil karakter ima. Ti si najbrz popoln in v vezi nisi naredil nobene napake. Samo zakaj si pa zacel z njo in imel z njo otroka, ce je tako gnila? To je mati tvojega otroka, mislim da si zasluzi vsaj toliko spostovanja, da je ne blatis, saj si navsezadnje z njo zakljucil in sel “na boljse”.