Lastnosti perfekcionistov

Vseeno pa je potrebno ohraniti neko mero samokritike, sicer postanemo egoisti. 😉

Jaz se tudi strinjam s tem, da moramo ohraniti neko mero samokritike, ker je to neko merilo kvalitete, težnje k izboljšavam, težnje k uspehu. Bolj je ključno kako preneseš poraz, če ti nekaj recimo ne uspe najbolj.Da te ne potre ampak poskušaš znova in znova, na osnovi tistega, kar si v glavi predelal kot narobe, da v bodoče narediš drugače, prav.
In ko narediš vse v danih pogojih, je rezultat v danih pogojih zagotovo najboljši.
Čeprav smo od dneva do dneva različno samokritični, je to nihanje znak, da gre pri samokritiki tudi za proces iz ozadja, notranjega dojemanja tisti dan, na dano situacijo. Čustva, misli, razpoloženje tisti dan, na kar moramo tudi biti pozorni.

Predvsem pa, ne sme samokritika biti škodljiva, oziroma moraš sam ločit med tistim kar ti/če ti lahko še kaj pripomore in tistim kar ti lahko le škodi in posledično slabo vpliva na naše samospoštovanje.
Moraš razbrati med modrostjo in samodestruktivnostjo.

Če pa ni samokritike, potem smo zadovoljni z vsem. Za kaj je pa to merilo?
Berač je zadovoljen če dobi 2evra, pa ima za steklenico vina. Banalen primer, ampak…