Kako rešite tisti, kjer sorojenec živi v hiši staršev

Starši so umrli, sestra živi v mansardi, oporoke ni bilo, lastništvo je bilo na starše. Kako sedaj to rešiti, sestra že apriori pravi, da denarja za izplačilo nima, meni in drugi sestri se pa tudi glupo zdi, da bi na tak način prišla do cele hiše. Hiše noče prodati. Je pa to solidna lokacija, ne nekje v nekih rovtah, hiša je ocenjena na 250.000 EUR. Sestra o prodaji noče slišati, ko smo ji predlagali, da ovrednotimo njen delež, nato se deli na 3 in prodamo.

in zakaj želite prodati? Sestra bo pa potem s svojim deležem kaj?

Lahko bi hišo “razparcelizirali” na 2 dela, in to etažno uredili v zemljiški knjigi. Mansarda naj ostane sestri, ostalo pa prodate.

Lahko ga komu podari, lahko ga zapravi za bedarije, lahko ga investira v kaj zanjo uporabnega.

Zakaj je to bistveno pri delitvi dediščine?
In zakaj bi ji ne glede na to, za kaj ga bo namenila, morali svojo dediščino podariti sestri?

Mogoče pa ona bolj potrebuje dediščino. Mogoče je staršem bila bolj simpatična. Berite spodaj temo o Miklavževih darilih. Če babica lahko še pri nečem tako trivialnem kot je darilo za Miklavža, rangira vnuke po simpatičnosti, finančnem stanju staršev, številu sorojencev v družini,… Zakaj bi potem morali vsi otroci enak delež podedovati po starših?

Ja, tako je bila staršem ljuba, da so ji pustili reševanje njenega stanovanjskega problema za čas po njuni smrti.
Ker za časa življenja lastnika ne obstaja noben priročen način, kako zagotoviti najbolj ljubemu otroku več premoženja.

Tako je v vsepovsod, kjer se en sorojenec lepo razkomoti doma oz. nikoli ne gre od doma, drugi pa bivakirajo v podnajemih, po garsonjerah, na koncu pa zakreditirani do grla kupijo nekaj primernega za življenje. Borba cel lajf za straho nad glavo, ko pride do tega, da starši umrejo in bi bi morali vsi dedovati, pa tisti, ki celo življenje ni riti premaknil od doma, kar misli, da ravno njemu pripada hiša, saj si niti predstavljati ne zna, da bi moral iti po isti poti kot sorojenci – s kreditom do nepremičnine. Zakaj pa ne?

Če se ne boste drugače dogovorili, boste hišo po enakih deležih podedovali vsi otroci. Potem lahko v nepravdnem postopku zahtevate delitev so lastnine (ali hišo zetažirate in vsakemu pripada točno določen del, s katerim lahko prosto razpolagate (ga prodate, oddate, sami uporabljate) ali prodate in si razdelite kupnino). Seveda je pa najboljše in najceneje, če se že pred zapuščinsko obravnavo dogovorite, kaj boste storili. Od ocenjene vrednosti naj sestra odšteje svoj vložek v mansardo, potem pa jo razdelite na enake dele in se dogovorite za izplačilo v nekem doglednem roku (5 let?). Sestra lahko vzame hipoteko na hišo in vaju izplača s kreditom, če pa drugače ne gre, boste morali vse skupaj prodat, žal.

če se ne boste mogle zdilat, bo sodišče dalo na dražbo in prodalo za male pare.
to je končna rešitev problema.

Ja, tako je bila staršem ljuba, da so ji pustili reševanje njenega stanovanjskega problema za čas po njuni smrti.
Ker za časa življenja lastnika ne obstaja noben priročen način, kako zagotoviti najbolj ljubemu otroku več premoženja.
[/quote]

Ker so se starši bali drugih dveh, ko bi izvedeli, da so napisali na samo eno. 100x slišano, kako ne upajo dati enemu otroku, ki jim je celo življenje pomagal in stal ob strani, ker se za časa življenja bojijo jeze drugih sorojencev.

v čem je problem?kaj bi ti rada?si ji fouš?
naj notri živi kajne?
itak bodo prej ali slej vajini otroci pododovali če ne vidve.
bi jo rada iz bajte vrgla?
si mahnjena na denar?
seveda da si.ker če nebi bila bi se vsemu odpovedala…
in verjemi da če je bajta ocenjena na 250.000 to ne pomeni da bo za toliko prodana.
če gre na sodišče bo prodana za še enkrat manj.kar pomeni,da boš dobila le dobrih 30.000.
kar ni nič.
šla si od doma…. ampak ona je pa doma bila,skrbela za hišo,verjetno tudi za starše.
ampak ne ti se nebi odpovedala.
te moderne generacije ste tako mahnene na denar da ni res…
včasih so se brez problemov otroci ki so šli od doma odpovedali…

Jap, ker so te dražbe že vnaprej dogovorjene – oni naši sa dole se medsebojno znajo dogovoriti, če pa kakšen tuj pride mu ponudijo keš ali pa grožnje…, zato tisti ki najbolj rabijo denar, ga najmanj dobijo.

To je balkan. Kaj pa je njemu, če da tudi par tisoč evrov, če profitira 30 tisoč, je še vedno samo 3 čuke v minusu, pa samo en dobi…

Mafija čisto povsod.

Če ni bilo oporoke se deleži po zakonu delijo na enake deleže. Zakon o dedovanju v nobenem primeru ne da prednosti “tisti zgubi ki živi doma”.

Če sestra nima denarja za izplačilo je res najbolje da prodate. Če sestra ni za to, bo pa sodišče premoženje razdelilo na idealne tretjinske deleže. Nato boste morali podat novo vlogo na sodišče, da se premoženje razdeli v naravi. Če taka delitev v naravi ni mogoče (npr. Gradbeno dovoljenje v hiši omogoča le dva stanovanja, vi pa ste trije) bo sodišče nepremičnino prodalo.

Vsekakor se probajte zmenit. Odnosi bodo med sorojenci tekom 10 letnega procesa med vami po vsej verjetnosti popolnoma propadli. Sodišče pa bo nepremičnino na dražbi tudi sicer prodali po nižji ceni kot bi se to zgodilo če bi prodajali sami.

Jaz sem ostala doma, sestra je šla.
Ne samo, da sem uredila mansardo, menjala sem okna po celi hiši, naredila novo fasado (izolacija) in prekrila streho.
Sestra je za svoj kredit za stanovanje dobila kar nekajkrat po par 1.000€, ocenjujem, da nekje med 35 in 50, ne vem natančno, me ne zanima, ker ni bil moj denar.

Pri dedovanju po očetu je vse dedovala mama, s sestro sva si razdelili samo vikend.
Pri dedovanju po očetu sva razdelili uradno samo denar, vsemu ostalemu se je sestra odpovedala in sem dedovala jaz.
Po GURS je bila pred mojimi posegi hiša vredna nekje med 75-80€.

Za starše sem skrbela jaz, sestra je hodila na obiske, tudi pardnevne, nečaki so bili prek počitnic pri nas.
Na leto sem poleg stroškov porabila tudi med 10 in 15 dni dopusta (in v službi “zadelanih” ur) za vožnje katerega od staršev k zdravniku.

Sestra pravi, da ni bila oškodovana, da je dobila več kot dovolj in še vedno rada pride na obisk (dobrih 100 km), nečaki pa na počitnice.

fajn, da sta se dobro zmenili. v končni fazi sta si precej tudi razdelili na pol.
Me pa samo nekaj zanima, ko že vse naštevaš.
pri čisto vseh takih familijah vidim, da starši za družino otroka, ki ostane doma, skrbijo kot za dete še nadaljnjih 20,30 ali 40 let (kuhajo, financirajo, praktično v celoti skrbijo za njihove otroke). A to se tudi kam šteje?

fajn, da sta se dobro zmenili. v končni fazi sta si precej tudi razdelili na pol.
Me pa samo nekaj zanima, ko že vse naštevaš.
pri čisto vseh takih familijah vidim, da starši za družino otroka, ki ostane doma, skrbijo kot za dete še nadaljnjih 20,30 ali 40 let (kuhajo, financirajo, praktično v celoti skrbijo za njihove otroke). A to se tudi kam šteje?
[/quote]

Pa tega da je mela pr tastarih zastonj stanovanje, sestra pa je npr. V Ljubljani plačevala po 500€ za najem garsonjere, tega pa tudi ne vidi hahahahh.

Kot pravim je zakon jasen in se premoženje brez oporoke deli na ebake dele. Če ste kaj vlagali se to sicer lahko dokazuje ampak to mislim da velja samo do nekega datuma pred cca. dobrimi 20 leti. Po tem datumu si si po vsem sam kriv če vlagaš v tujo nepremičnino brez sklenjenega pravno formalnega dogovora.

Ne vem kaj naj rečem, da bi bilo fer: pač bajta je res vredna več kot skupna nepremičnina, verjetno je sestra tudi kaj vložila, za 83k ne bo imela stanovanjskega problema rešenega… Istočasno pa je tudi do zdaj tam živela “rent-free” in ni izgovora, da se vaju s ta drugo ogoljufa za dediščino.
Ali imata z drugo sestro kaj otrok? Njim bi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prišlo prav stanovanje za v življenje ali za študij, kasneje se lahko oddaja kot 3 ločena stanovanja – naložba definitivno je zelo fajn, če se uspete zmeniti. Zelo veliko sem danes že komentirala po MONu kako težko je živeti in preživeti, ko startaš iz nule ali minusa. Sigurno je še kaj za razdeliti npr. Avto, prihranki itd, vaši stroški rastejo, in meni se zdi najbolj profitno, da obdržite v družini in svojim otrokom omogočite dober začetek življenja. Garsonjera v LJ stane cca 145k small nakup: tu je pa samo adaptacija iz družinske hiše v družinsko tro-stanovanjsko hišo.
83k se sliši veliko za zapravljati, ampak je zelo malo za živeti.

Deli se na enakovredne deleže. Parazitska sestra se bo morala s tem sprijazniti. Če ne zlepa, pa zgrda, odločitev je v njenih rokah.

Ne razumem pa vseh tistih, ki jo tako vneto zagovarjate oz. si predstavljam, da se takšni paraziti oglašate.

Imam tudi jaz eno tako doma. Pri štiridesetih še vedno v mama hotelu, skuhano, oprano, zlikano, varstvo, ni da ni. Pri tem pa ima do mame tako porazen odnos, da glava boli. Sem poskusila dostikrat poseči vmes, pa sem samo nasankala. Rabelj in žrtev očitno potrebujeta drug drugega. Ampak ko je prišlo do dediščine, sem potegnila ročno zavoro in zahtevala izplačilo kot mi pripada po zakonu. So bili pritiski takšni in drugačni, ampak se enostavno nisem dala. Je požrla in danes celo približno normalno funkcionirava. Pod črto je prišla poceni skozi.

Pa samo za vse, ki “pametujete” o otrocih, ki ostanejo doma… Niso vsi razvajenčki ki jim mami kuha – marsikdo dejansko ostane in skrbi za svoje starše.
Ne bom rekla, da ga ni razvajenčka, ki mu mami pri 40ih lika spodnjice, pa kuha, pospravlja in plačuje položnice, kupuje kondome in vseli še snaho in proženje ne vnuke, medtem ko mora drugi kot sirota na svoje… Samo so pa tudi tisti, ki jih življenjska situacija pahne, pa gredo nazaj domov za starša skrbet in jih voziti k dr pa negovati in garati, ter dobesedno svoje življenje za njih žrtvovati.
Ne vem zakaj in kako je ta sestra ostala doma, ne vem koliko je vlagala, ne vem v kakšni situaciji je, ne vem kam sta drugi dve šli (v najem ali hotel tašča ali v babičino hišo, ki sta “rabili” prej) prav tako ne vem koliko skrbi in obveznosti za starše je katera imela… vem pa, da SAMO z 83k eur v življenje ne moreš sam v življenje brez redne službe in kredita, če bodo sploh dobile za to ceno (tu govorimo nakup stanovanja, avta itd., Da ne bo kdo narobe razumel in se samo v to zagnal).
Ostajam pri original predlogu: naj se spodnji del naredi v dva stanovanja za otroke, ki se potencialno lahko oddaja.
Če rečemo, da je avtorica cca 60 in 35 letne otroke ti 10letne otroke … (Na 25 let)… Čez 5let bo otrokom zelo prav prišel “vikend za starše”, da se bodo lahko učili in samostojnost vadili, čez 10let prvo odgovorno študentsko življenje (kdor ni imel resnega študija v študentu ne ve kako hudo je), potem pa čez 20 let pri 30ih možnost hipoteke in prišparano na ne-najemninah (če ne ostanejo).
To je zelo ZELO veliko za 83k – samo ne gre “babici v ***” ampak otrokom/vnukom njim za v življenje.
Če je stara teta brez otrok pa še prišparajo na domu za ostarele, čez 20-30let, ker se zelo podaljša samostojnost ostarelih ob malo pomoči in gratis varstvo otrok.

Seveda je to vse hipotetično pod pogojem, da imajo normalne družinske odnose in toliko evolucijskega občutka, da je prihodnost otrok in vnukov pomembnejša od zapravljanja za lastno ***, oziroma če ni finančne stiske s krediti in podobno.

Pa tudi če otroci/vnuki nočejo tja, se vam starost bliža, in bi bila “družinska pomoč” dobra alternativa npr. Da se vidve s partnerjema vselita za v penzijo tja (kot 3stanovanjsko) – 1001 plus, če imate dovolj dobre odnose in voljo.

Te 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} podpiram, da so otroci enakovredni. Verjamem, da je tvoja sestra bila pri 40ih v hotel mama z zlikanimi spodnjicami in zastonj varstvom.

Če je poceni odnesla pa ne vem – prav tako ne vem koliko je tvoja sestra plačevala, z osebno svobodo, stroški, skrbjo itd, in koliko je bilo tebi dano pomoči za začetek (od mame ali tašče).
Če si šla s spodnjicami in tekočo plačo – bravo. Če si se vselila k partnerju edinčku in tašči, ni bravo, si pa še vedno upravičena do svoje dediščine.

Na papirju izgleda zelo fajn “ostati v gnezdu”, in marsikdo spregleda stroške v drobnem tisku. V hotel mama niso samo gostje ampak tudi zaposleni. Eni res plačajo z življenjem najemnino pri starših.
Ne vsi – veliko pa .
Malo pomisli koliko ti pomeni možnost izbire praška za perilo… Sliši se kot slaba šala, ampak biti odrasel ujet v življenju otročka ni tako super, zelo je grozno. Pomisli vse “odločitve”, ki jih imaš kot odrasla v svojem domu: in kaj si imela kot najstnica ali otrok… “Jej zajtrk”, “kaj rabiš nov modrc”, “šparaj, šparaj – se valjaš po kavah”, “kje si pa hodila tako pozno – a si delala nadure, si zanikala čas po trgovinah: že pol ure te čaka kosilo, zdaj je pa mrzlo in gre v smeti, v smeti”, “glej kakšno imaš, te brisače so narobe zložene”, “nehaj spat, vsako soboto se najprej pospravi, rit lena ura je že 8”, “a imaš novega fanta, da si v petek med 19-21h bila zunaj enkrat na leto – a sta seksala, a si noseča, aaaa vsi se mi dobo smejala, da imam kur*išče pa pankrte, aaa, ne verjamem, da si šla na kavo s sošolko iz gimnazije – mati čuti, čutim da si se kur*ala naokoli…

Še enkrat, ne vem kakšno imate doma, verjetno ne tako grozno, ampak še nisem slišala, da bi bil hotel mama zastonj, samo plačaš drugače – z življenjem.

Ni vse tako enostavno kot si predstavljate.

Stare socialistične bajte imajo kljub glomazni velikostih, običajno po gradbenem dovoljenju vpisano le možnost dveh stanovanj, oni so pa trije sorojenci.

Če se bodo tožarili bo sodišče to najprej pogledalo in če bo temu pritrdilo, da sta po gradbenem možna samo dva stanovanja, bo šla nepremičnina v prodajo. V takem primeru prodaje se potem dobi manj kot če bi prodajali izvensodno….

Tudi če se izvensodno dogovorijo za razdelitev bo še vseeno težko. Ločit je treba števce za štrom, vodo, vpisati naslove, ločiti vhode, instalacije itd. To se vse da z veliko mero strpnosti, samo tako kot so oni to začeli je za tak način dogovarjanja zelo majhna možnost.

Jaz bi ta dejstva preko odvetnika doma stanujoči sestri preposlal. Vse drugo kot prodaja ali pa izplačilo katerekoli sestre (lahko izplača tudi avtorica) mislim, da je nesmisel ter zapravljanje časa in denarja.

Zakaj na isto tematiko dva ista posta? Le da je naslov drugače okrancljan? 🙄
Da ne bom slučajno mnenja spremenila 😂

Dva posta, zaključek pa isti. :)) Ali prodaja, ali izplačilo (lahko tudi dva sorojenca izplačata sestro ki sedaj živi v hiši staršev)

Če ne potrebuješ kot kruh pusti pri miru, ne glede na to, da očeta in mame ni več med živimi te čaka dom v primeru, da svojega izgubiš. Glede na to kaj se dogaja se to hitro lahko zgodi.

Ne naloži sestri dolga samo zato, ker živi doma. A sploh razumete? Živi doma in zato naj bi bila nekomu dolžna, se vam zdi to prav? Oče in mama sta vas vse na svet spravila in uredila dom za svoje otroke. Lepo, to je dom za otroke in nista dejala da je dom do 18 let potem pa izgini (čeprav se tudi taki najdejo). To pomeni, da je ta dom vaš za vedno, če se le da. Zato če res ni nujno naj se ne prodaja, ker s tem ne samo da ločite dom ločite tudi vas same za vedno.

Te 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} podpiram, da so otroci enakovredni. Verjamem, da je tvoja sestra bila pri 40ih v hotel mama z zlikanimi spodnjicami in zastonj varstvom.

Če je poceni odnesla pa ne vem – prav tako ne vem koliko je tvoja sestra plačevala, z osebno svobodo, stroški, skrbjo itd, in koliko je bilo tebi dano pomoči za začetek (od mame ali tašče).
Če si šla s spodnjicami in tekočo plačo – bravo. Če si se vselila k partnerju edinčku in tašči, ni bravo, si pa še vedno upravičena do svoje dediščine.

Na papirju izgleda zelo fajn “ostati v gnezdu”, in marsikdo spregleda stroške v drobnem tisku. V hotel mama niso samo gostje ampak tudi zaposleni. Eni res plačajo z življenjem najemnino pri starših.
Ne vsi – veliko pa .
Malo pomisli koliko ti pomeni možnost izbire praška za perilo… Sliši se kot slaba šala, ampak biti odrasel ujet v življenju otročka ni tako super, zelo je grozno. Pomisli vse “odločitve”, ki jih imaš kot odrasla v svojem domu: in kaj si imela kot najstnica ali otrok… “Jej zajtrk”, “kaj rabiš nov modrc”, “šparaj, šparaj – se valjaš po kavah”, “kje si pa hodila tako pozno – a si delala nadure, si zanikala čas po trgovinah: že pol ure te čaka kosilo, zdaj je pa mrzlo in gre v smeti, v smeti”, “glej kakšno imaš, te brisače so narobe zložene”, “nehaj spat, vsako soboto se najprej pospravi, rit lena ura je že 8”, “a imaš novega fanta, da si v petek med 19-21h bila zunaj enkrat na leto – a sta seksala, a si noseča, aaaa vsi se mi dobo smejala, da imam kur*išče pa pankrte, aaa, ne verjamem, da si šla na kavo s sošolko iz gimnazije – mati čuti, čutim da si se kur*ala naokoli…

Še enkrat, ne vem kakšno imate doma, verjetno ne tako grozno, ampak še nisem slišala, da bi bil hotel mama zastonj, samo plačaš drugače – z življenjem.
[/quote]

Vsakdo od nas ima izbiro. Meni je bila svoboda prva prioriteta, zato sem svoj prvi denar začela služiti že s počitniškim delom konec OŠ, in šla na svoje prvi dan po diplomi (pa že prej nisem živela doma). Seveda v najem, po katerem sem se najprej sama in potem z možem prekladala še 15 let, preden sva prišla do lastne nepremičnine. Od nikogar nisva dobila ne materiala in ne pomoči. Otroke sva gor spravila brez babi servisov in to pri službah, ki od naju terjajo mnogo več kot 8-16. Se ne pritožujem, je bila moja / najina izbira, da smo svobodni in nikomur nič dolžni. Seveda pa to ne pomeni, da se mi ne zdi zamalo, kako se pa nekomu drugemu odnaša od riti, pa ta sploh ne ve, kaj ima. Pa bi lahko tudi ona šla od doma in v najem ali pa zdaj k možu ali pa si kupila nekaj. Ampak potem bi se bilo treba naučit kuhat, pa pralni stroj uporabljat in še tisoč drugih stvari, ki so zdaj samoumevne.

Še enkrat, človek ima VEDNO izbiro. Samo včasih je treba kaj žrtvovat. Tako da mene zgornje naštevanje res ne gane, ker vem, da ga ne bi prenašala niti en teden. Raje spim pod mostom. Nekateri so pa raje komot, čeprav v resnici morda ni komot. No, moji seki zagotovo je. Še pa još.