Kako prepričati otroka, da poje kosilo?

V vrtcu je, ker tam nihče ne pleše okoli nje in je nihče ne pita. Po prebranem vas večina mam otroke dobesedno vzgaja v slabe jedce in manipulante. Zakaj je treba delati tak teater okoli hrane? Jed se da na mizo, poje ali ne poje, ko je obeda konec, ga je konec. Pa nobenih čokoladic, pa bonbončkov, pa kokic, pa Nutelc in podobnega sranja. Včasih, ko so še imeli po 5 in več otrok, se noben ni zmrdoval nad hrano, ker mame enostavno niso imele časa otrokom streči spredaj in zadaj.
[/quote]

Včasih, ko so še imeli po 5 in več otrok, se noben ni zmrdoval nad hrano, ker mame enostavno niso imele časa otrokom streči spredaj in zadaj.

Res je to! Moj oče je nekoč povedal, da je bilo pri družini njegovega dedka 12 otrok in 11 lesenih žlic za otroke, s katerimi so jedli. Tisti, ki pri kosilu ni prišel do žlice in ni mogel jesti, jo je zagotovo dobil pri večerji!:))) Predvsem se nihče od odraslih ni sekiral, koliko bo kdo pojedel, hahaha.

V vrtcu je, ker tam nihče ne pleše okoli nje in je nihče ne pita. Po prebranem vas večina mam otroke dobesedno vzgaja v slabe jedce in manipulante. Zakaj je treba delati tak teater okoli hrane? Jed se da na mizo, poje ali ne poje, ko je obeda konec, ga je konec. Pa nobenih čokoladic, pa bonbončkov, pa kokic, pa Nutelc in podobnega sranja. Včasih, ko so še imeli po 5 in več otrok, se noben ni zmrdoval nad hrano, ker mame enostavno niso imele časa otrokom streči spredaj in zadaj.
[/quote]

Pri nekaterih to pali, a ne pri vseh. Naš 1. več kot eno leto v vrtcu ni jedel skoraj nič. Pri zajtrku samo kruh, nič namazov, nič mlečnih zadev. Pri kosilu razen makaronov tudi nič. Za malico potem spet samo kruh. Sem vsako pop. hitela kuhat, da bi vsaj nekaj pojedel. Šele okoli 4.leta je začel bolj jesti in danes pri 6ih je skoraj vse. Tamala podobno, v vrtcu je samo kruh in solato. Vsak dan mi govori kako Oskar noče jesti in nič ne je, vzgojiteljica pa potem pove, da je ona tista, ki nič ne je. Je slabokrvna, dobiva sirup, sicer poje ogromno sadja, ostalo pa po par grizljajev, na dober dan. Zdaj se ze manj sekiram, upam, da bo kot bratec kmalu zacela bolj jesti. Ne silim, sladkarij, junka nimamo razen izjemoma. Tudi jaz nisem bila prevec jesca kot otrok, tako da poskusam razumeti.

Tebi bi prav privoscila takega otroka, ki nič ne je, pa da potem vidim, ce boš se toliko pametna.

Je rekla moja mama “lahko vzgajat otroka, ki se pusti vzgajat” kaj pa narediš s takšnim, ki se ne pusti?
[/quote]

Vsak zdrav otrok nagonsko je. Zavozite jih starši, ponavadi mame, potem se pa izgovarjate, da otrok noče. Jasno, da noče, saj ste jih ve tako naučile. In ko pride tak neješč otrok v drugo okolje, glej čudez, kar naenkrat je. Le zakaj? Otrok se ni spremenil. Spremenili so se ljudje okoli njega.

Punca je tako velika, da ji ne bo hudega, če manj je. Zato: hrana naj ne bo fokus vašega življenja, ne ukvarjaj se stalno s tem koliko, kaj poje. Ko je na mizi, se je, če ne poje, ni panike. Ne pogojuj in ne travmiraj s to hrano! Če so stari starši pripravljeni kaj skuhat kdaj, ko ste na obisku, je pa odlično imeti kult najboljše kuharice/kuharja na svetu. Hrana gre kar sama dol, sploh, če je še družba kakšnega bratranca / sestrične. Ali pa kakšen drug trik, samo ne zavit v siljenje s hrano, sproščeno, glede na okoliščine in glede na to kar opaziš, da prime. Saj pravijo: pri jedi ima še pes rad mir.

Nehajte silit. Kuhajte raznoliko in ponujajte. Verjemite, ne bo umrla. Vitamine dajte v obliki bonbonckov. Nikakor pa ne maskrajte in podtikajte hrane. Imam bogate izkusnje glede tega. Kot otrok sem bila nejesca. Jedla bi samo sladkarije. Kar so skuhali doma, se mi je upiralo. Od vsega najbolj goveja juha. Kruh ni sel po grlu, se sploh ne spomnim kaj sem imela rada. Ce je bila na mleku smetana, mi je slo na bruhanje. Moji mami se je mesalo. Niti pomfrija nisem marala. Morda res samo cisto osnovne okuse, makarone brez vsega, kisle kumare, posebno salamo. A vsega le cisto po malo. Bila sem najbolj drobna v razredu, a vedno zdrava. Jesti sem zacela spontano, ponavadi sem apetit dobila ce sem bila z doma. Danes imam sama tri otroke. Ena kot dojencek ni jedla, eden je zbircen kot sem bila jaz, najmlajsi je pa pozeruscek. Hrane ne silim, skuham in dam na mizo. Na sreco imajo sadje vsi radi. Najbolj zbircen ima rad tudi zelenjavo.

ki je isto protestirala pri hrani in bi jedla samo kaj si ona želi.Nobene zelenjave nobenih vitaminov, mineralov. Sedaj je zelo slabokrvna, sladkorni bolnik. Upam da še za vašo ni prepozno. Pa ne strašim. Starši ste vzor otrokom in njihovi skrbniki. Že pri uvajanju goste hrane bi jo mogli navadit na vse okuse… Moj nasvet kuhat kaj boste vi rekli vključno z zelenjavo in sadjem. Verjamite ko bo lačna bo jedla…. Vso srečo. Pazite pa slabokrvnost.

otroci se morajo tako kot odrasli naučit žvečit in hrano mlet v ustih, jo okušat. Hrana ni samo za spit, pa da ne veš, kaj je not. Je se tudi z očmi.

Prav žalostno je, da je v celi temi samo en komentar, ki spodbuja uživanje trde hrane, ne pa samo tekočih napitkov. Škoda, ki se dela otrokom s hrano, ki se je ne grize, je verjetno še večja od škode, ki se otrokom povzroča z vsem tem psihiranjem in pretiranim polaganjem pozornosti na hrano.

Ni čudno, da ima toliko otrok težave s sprejemanjem hrane in nekateri, kot tudi piše ena, lahko z zdravim apetitom jedo samo proč od svojih staršev. Žalostno, kako nekateri starši čisto po nepotrebnem uničujete svoje otroke.

Ignoriraj jo. Ne mislim, da ji ne daj jesti. 🙂 Daj ji njeno porcijo, zaželi dober tek, kot ostalim, potem pa jo pusti popolnoma pri miru ne glede na to, ali je ali ne. Nobenih pripomb, prošenj, kje šele namigovanja na “nagrado ali kazen” ali povzdigovanja glasu. Mirno pojejte, pospravi in čao. Nekaj dni bo mrda, potem pa sprememba. Pri nas je delovalo pri vseh. Ostali pri mizi boste potrebovali nekaj samokontrole, da ji ne boste namenjali pozornosti (pogledovanja, če je kaj pojedla ali ne) in da ne boste v zvezi s tem res ničesar komentirali. Se obrestuje. 😉

O joj razvadla sm otroka ojoj

Zakaj mate ljudje otroke ce ste nesposobni? Pac res in pol taki ljudje jokajo v karanteni da težko preživijo z otroci.
Prov vam je gnoji zabiti.
Fuck k.morte met otroka čeprav ste nesposobni

A daj? Res? In od kod tebi ta nasvet, če ne ravno iz izkušenj drugih ali lastnih? Vse, kar vemo o vzgoji otrok, tudi nasveti, ki jih daješ ti, so preverjeni pri milijonih drugih otrok in iz tega je potegnjeno eno povprečje. Kaj torej pametuješ?

Ne želim delati reklame, ampak Hofer ima neke Bio testenine varianto v obliki princesk: kocije, gradovi ali pa za fante na temo risanke Avtomobili, ipd. V kolikor želite, da hcerka vsaj malo poje “zelenjave”… Pri nas je to pomagalo pa je otrok zelo zbircen… Nobene zelenjave, sadja in je to vsaj malo pomagalo.

Sicer pa – skuha se enako za vse, v kolikor se ne poje do konca oz količinsko kot se sami dogovorite, do naslednjega obroka ni nic drugega. Ali pa ce se dogovorite, da je vsak dan eden na vrsti, ki izbere kaj bo za kosilo, ampak pod pogojem, da tudi ostali pojedo to do konca.

Jaz sem bila tak otrok, ki ni nic jedel, zato pa vem, kaj je prav. Ne sme se siliti s hrano. In ne sme se kuhati po naročilu. Zdaj jem veliko zdravih stvari. Moji trije otroci pa jedo skoraj vse. Ne kompliciramo, eden je bolj mesno, drugi bolj zelenjavno, tretji namesto solate peso, ..samo ne kupuj sladkarij in prigrizkov, pa si zmagala 🙂

Živjo.
Mogoče probaš tako, da ti tamala pomaga pri pripravi kosila/večerje. Naj olupi kuhan kromir, nareže zelenjavo na manjše koščke… ni je treba siliti naj je, če noče.. ok, pač ne bo jedla, ampak potem odpade tudi čokolada in pa sprehodi do shrambe za razne čipse ali smokije…. ali pa pripravita domači čips.. skupaj, brez napetosti… ali pa npr. ko pripravljaš solato, povabi jo nej proba, češ da se ti zdi da nekaj manjka, pa ne veš kaj… ponudi ji pečen korenček v kosu, mogoče ji bo bolj všeč kot kuhan ali pasiran… odločno pa zavrni zahteve kaj kuhati, razloži ji, da ostali potrebujete barvno hrano, zelenjavo in meso, da ste potem bolj zdravi in vas manj boli trebušček,…. po drugi strani pa nagrajujte kadar bo pojedla kaj zdravega in drugačnega kot običajno… v glavnem, poskusi jo vključiti v kuho, da bo videla kaj in kako, spelji to kot igro, magari bo to samo peka peciva… pri nas zmeraj frči moka po kuhinji kadar se kaj sladkega peče, pa koščki zelnjave padajo po tleh, ampak to pride v paketu in se vzame v zakup 😉

Zadnjič so po tv povedali, da otroci obožujejo kislo zelje in da je s kosom kruha to super zajtrk ali malica.
Ne z ocvirki itd., ampak samo kislo zelje.

Dajte jim to, pa bodo radi pohrustali in še zdravo je.

Ti pa si brihtna s tem ponavljanjem ‘naj se otrok naje’, kako se bo najedla, če pa nič ne mara kar ji ponudijo in če ne mara mesa niti goveji pršut ali faširano meso tega ne bosta spremenila, aja pa bdw otrok pa hrček sta dva različna pojma.

Ko sem imela samo enega otroka, sem se našla v zapisani temi. In sem bila kriva sama, ker sem mu želela ugoditi v vsaki njegovi muhi že od kar se je rodil. Streznila me je ena ostarela soseda, ko je prišla na obisk in videla, da kuham dvojno kosilo, za otroka posebej. Vprašala je ali je bolan. Ko sem rekla, da mu nič ne manjka, mi je lepo brez kakršnega koli obsojanja rekla, da tako delam izbirčnega izsiljevalca za mizo in da zdrav otrok lahko je enako kot odrasli. Po resnici povedano mi ni bilo prav, ja kaj pa si ona misli, za svojega otroka pa se bom ja potrudila, saj ga imam rada! In… čez mesec ali dva sem sama uvidela, da je imela prav, ko naenkrat moj sinko ni jedel nič drugega kot krompirjev golaž in kuhan korenček. Odpravila sem se k tisti isti ostareli gospe in jo poprosila za nasvet kaj naj storim, da popravim storjeno. In po njenem nasvetu sem nehala komplicirati glede otrokove prehrane. Ko je pri kosilu trmal, da on ne bo krompirja, solate, mesa, sem pospravila iz mize. Do naslednjega obroka mu nisem ponudila nič drugega, ne sadja, ne kruha, ne soka, ne prigrizkov, edino vodo. Tako smo se dajali štiri dni. Koliko sem se presekirala v teh štirih dneh nikomur ne bom mogla povedati. Je pa bilo vredno vsake otroške solze in vsakega atoma moči. Od takrat moj prvorojenec je za mizo normalno brez spakovanja, izmišljevanja, izsiljevanja… Kako sem hvaležna za to gospo in njeno modrost v svojem življenju!!! Zdaj imam 4 otroke in si ne morem predstavljati, da bi kuhala vsakemu po želji. Res je, da ima vsak izmed mojih štirih svoj okus, kaj je kateremu všeč bolj, ali mu je všeč manj. V glavnem pa jejo vsi vse. ne zahtevam od njih, da vsak zmaže zvrhan krožnik tistega kar sem skuhala, ampak, da poje svoji starosti primerno. Res je, besede, da se izbirčneži ne narodijo, ampak jih starši sami naredimo s svojo ljubeznijo, ko bi jim radi vse ugodili in jim vse dali, so lahko moteče, tudi meni so bile, vendar so povsem resnične!
lp

Zafrknili ste ker ste bili leni in prekomot ze v startu. Ker ste ji tlacli kruh, piskote, roladice in ostalo instant sranje. Ce bi otroku od zacetka uvajanja hrane dajali samo doma pripravljeno hrano: pasirano sadje in kuhano zelenjavo (seveda malo posoljeno in s kapljico olja,masla) bi danes vse to z uzitkom pojedel. Kako zdaj, ko ste ze vse za.bal ne vem. Na silo in nespostljivo se jaz ne bi sla. Bi pa prosila, da vsakic poje eno zlico tega kar imata vidva in potem tisto kar pac je. Cez pol leta se lahko zmenite, da poje dve zlici tega kar sama jesta. Saj se da pomeniti a ne? Saj imate avtoriteto in dovolj ljubeznive spostljivosti, da ste otroka naucili razumnega sodelovanja z vami? Predvidevam, da bo otroku s casoma kar nekaj hrane,ki jo jesta postalo vsec in takrat ne bo potrebno se dodatnega kuhanja. Mislim pa da sami nimate posebnega veselja do kuhanja zato tudi niste v zacetku pripravljali kot je treba in tudi zdaj bi znalo biti, da prevec okusne vase jedi niso. Ne vem. Ste suhljati? Potem sigurno vasa kuhinja ni kaj prida. Obicajno je to pokazatelj manj razvitih borboncic ampak to ste potem tak tip cloveka in ne morete sami predati ljubezen do hrane, ce je nimate. Je pa pomembna kot ste ugotovili. Za rast, razvoj, pocutje, odpornost. Kako se boste lotili spremembe pri sebi??

Kako prepričati otroka, da poje kosilo? Ta-mala tudi nikoli ni hot’la kosila pojest’ , potem pa……
https://youtu.be/5h9V_dE4OwY

Kuhaj po starem, ne nekakšne obroke z malo olivnega olja pa napol surovo zelenjavo. Jaz se nikoli nisem sekirala, kaj in koliko hči poje. Skuhala sem, ji dala na mizo, kar je pojedla je, kar ni ni. Nobwnih sladkarij ne imej doma, nobenega čipsa, sladkih sokov. Na nekatere otroke ta hrana izedno negativno vpliva. Če bo vpila, da ne bo jedla ji popolnoma mirno povej, da ji ni treba in jo ignoriraj. Če se bo drla, ji ostro prepovej dretje pri mizi. Če bo nadaljevala,naj gre v svojo sobo in se dere tam.
Hči ti bo jedla vse po vrsti v roku treh dni. Samo nehaj se toliko ukvarjati z njo. Ukvarjaj se raje z možem 🙂
Pa bodi vztrajna in dosledna. Največji problem pri vzgoji je nedoslednost staršev!

Kupljena hrana vsebuje zelo močne ojačevalce okusov, ki otrokom uničijo pristen občutek za okus. Pri tem mislim na hrenovke, nuggetse, paštete itd. Tudi čokolino je predelana hrana….

In seveda razni prigrizki, kot so čips, smokiji, piškoti. Zato jim potem doma kuhana hrana ni ok, se jim zdi brezvezna, ker so navajeni na mnogo močnejše okuse. Zato se je najprej treba odvaditi tega in počasi preiti na doma pripravljeno. Počasi, a z vztrajnostjo bi moralo uspeti.

Po mojih izkušnjah imajo otroci, ko se enkrat navadijo, zelo radi hrano, ki je kuhana doma, samo mora biti tudi ta primerno začinjena, okusna. Dodajte v zelenjavne juhe timijan, majaron, kumino, pač kar se ujema z neko zelenjavo, pa bo mnogo okusnejša.

In manj kisa na solato, tiste, ki ga kar nalijete gor. Poskusite tudi brez.

Veliko otrok (pa tudi odraslih) je, posebej ledenko, solato brez vsega. Naš tudi – je pa zato mehko solato, ledenko in motovilec povsem brez preliva. Mu damo posebej v skodelico in se igramo, da je zajček, kar ga zelo zabava. Naš ‘zajček’ je tudi surovo korenje, papriko, kumarice in redkvice. Za prevzgojo izmišljevalcev je treba imeti mirno kri, smisel za humor in domišljijo.

berem malo kake pisete, pa se mi vasi otroci kratkomalo smilijo. eni jih prav predispozicionirate za razne motnje hranjenja in fobije ter travme v povezavi s hrano, lepo vam gre. tudi moji babici je pri meni super uspelo.

Jaz sem bila kot otrok izbirčna. Niso je silili in šele pri 30+ sem začela jesti kaj več zelenjave. Moji otroci jedo vse – več kot jaz, pa so ravno tako bili izbirčni. Samo jaz sem za razliko od mojih staršev vztrajala, da morajo nekaj poskusiti. Da morajo nekaj pojesti (vsaj malo). In se je obrestovalo. Tudi jaz bi jedla več, če bi je kdo prisilil, da moram vsaj malenkost pojesti. Tako da se ne strinjam s tabo – otroka moraš prisiliti, da poskusi, drugič da poje vsaj eno ali dve žlici. In tako naprej, dokler se ne navadi in je normalno.
Da otrok pri tem dela sceno, je tudi normalno. Moja tamala je eno uro sedela za mizo in tulila, ker ni hotela popiti domačega jagodnega soka. Kupljen je bil pa božanski, samo domač je bil pa grozen po njeno. Na koncu ga je popila pol deci. Drugič je bil tudi cirkus, samo krajši, tretjič nejevolja,…danes ni problema, je celo zelo dober 🙂 Tako da ja, jaz sem pristaš tega, da otroka prisiliš, da poskusi nove stvari in da mora pojesti tudi kaj, kar ni dobro. Ne, da poje celo porcijo, ampak vsaj malo. Za nagrado pa potem dobi tisto, kar rad je. Brez tega ni nagrade.