Kako najti občasnika?
poročeni pridejo v poštev, vedno samski 40-55 so čudaki, ali pa iščejo resno zvezo, če so ločeni, vdovci..če imajo kakšno mlajšo, si lahko umislijo še kakšnega otroka, če ga še nimajo..
Jaz sem imela vedno poročene, do zdaj 4, resne zveze pa 3, imam enega otroka. Stara sem malo pod 40.
Dobivala sem se večinoma na vikendih, v stanovanjih, ki so jih kao oddajali, v kakšni najeti sobi, celo v avtomobilu, pisarni pozno zvečer. itd. Nikoli nisem drezala v nikogar, je pa res, da veliko jih hoče pogovor o ženi, otrokih, službi, ampak jaz nisem psiholog, vse smo potem obrnili na hec in je bilo precej zabavno.
Sem tudi dobila precej daril od njih, kakšno seksi perilo, oblekico, sem pa z enim šla na eksotično potovanje, to je bilo edino, da sem bila z nekom več dni.
2 sta hotela resno z mano, pa smo kar zaključili, sem povedala kako in kaj mislim.
Če se srečamo v mestu, se ne pozdravljamo, razen če sva oba sama, na hitro živjo/zdravo.
Trenutno nimam nikogar, mi tako paše.
Moj občasnik je tudi zaseden, v zvezi, ne živi skupaj z njo, pa vendar. Skupaj sva tudi čez dan, vidiva se vsaj 3x na teden, če ne celo 4x, zmenek se ne konča vedno s seksom, druživa se tudi tako, se slišiva po telefonu, drkava s sporočilci včasih do krepko čez polnoč, včasih se dva dni samo kuriva s slikcami, naslednji dan imava debate o mišelovkah ali pa naravnih gnojilih lahko, poveva si kakšen je bil najin dan, kakšen dan se pa tudi ne slišiva čisto nič.. skratka, sva res dobra prijatelja.
Lahko dam pa roko v ogenj, da se vanj ne bom zaljubila, ker me nekaj na njem moti – po videzu je 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mimo tistega, kar mene pritegne in privlači. Karakterno sva sorodni duši, pa v seksu obvlada zadeve, na nek način me seveda tudi privlači da me samo pogleda pa sem mokra.
Ampak pri tem bo ostalo, dokler bo obema všečno oz. dokler jaz po kakšnem naključju ne spoznam pravega.
Daj se na kakšen portal, napiši direktno za kaj si tam, potem pa zbiraj… Sicer so pa zdaj terase odprte, idi ven pa spoznavaj ljudi.. Drugega ti res ne znam predlagat.
Tak stil občasnikov kot ga opisujeta vidve, Pinteresta, Alenka, to mi pa ni. Poročen itak odpade
To, je ok, če ti je dovolj, da te poseksa in gre. V takem primeru ja. Ampak meni to ni.
Pa tudi, da bi mi en visel vsak dan na vratu pa, da bi se po 3x, 4x na teden dobivala, to tudi ne.
Rabim občasnika, ne pogostnika :).
Joj, babe! :-))))
Iščeš občasnika – da bi se počutila kot ženska, ne kot hladen spomenik – in govoriš o severnjakih. Če že gledaš tujino, potem se ozri po deželah, ki slovijo po estetiki, romantiki… Torej Italija, Francija… :-))))
[/quote]
Italija, Avstralija, Nova Zelandija, Brazilija – tam so moški najboljši ljubimci.
Francozi zakajeni in introvrtirano zakompleksani. Nemci zabauhano zakompleksani prostaki. Na vodilnih položajih veliko posameznikov s tišičnimi osebnostnimi motnjami.
Ženska sploh ne ve kaj bi rada.. Komplicira toliko da glava peče 😖
[/quote]
rada se pogovarja, danes je še kar prijazna. Če ji kdo nasprotuje, ji odnese pokrov.
Malo je zaskrbjujoče koliko pacientov se tukaj gor pojavlja. Sedaj je očitno zunaj tista, ki ne mara otrok, Sandija ki objavlja poste o Slovenkah z južnjaki so očitno dali na zaprti oddelek.
Hej, lahko na mail klopcicmateja123@gmail.com
Italija, Avstralija, Nova Zelandija, Brazilija – tam so moški najboljši ljubimci.
Francozi zakajeni in introvrtirano zakompleksani. Nemci zabauhano zakompleksani prostaki. Na vodilnih položajih veliko posameznikov s tišičnimi osebnostnimi motnjami.
[/quote]
Kako pa veš, da so tam najboljši ljubimci? Si jih vse po vrsti sprobala?
Sicer je pa to stvar okusa. Meni osebno so vizueleno bolj všeč modrooki z rjavimi lasmi. Ampak to ne pomeni, da so mi rjavooki mimo. To pomeni samo, da so mi v povprečju svetli bolj všeč kot temni.
Karakterni pa kot sem že omenila: ta južni mi niso ok. Tebi so Nemci mimo, meni so recimo Nemci ok, Avstrijci pa še toliko bolj. Zdaj ne vem kaki so kot ljubimci, so mi pa kot ljudje ok.
Tudi odnos do žensk je boljši, ko greš proti severu. Če greš proti JV je pa vse bolj žalost.
Kako pa veš, da so tam najboljši ljubimci? Si jih vse po vrsti sprobala?
Sicer je pa to stvar okusa. Meni osebno so vizueleno bolj všeč modrooki z rjavimi lasmi. Ampak to ne pomeni, da so mi rjavooki mimo. To pomeni samo, da so mi v povprečju svetli bolj všeč kot temni.
Karakterni pa kot sem že omenila: ta južni mi niso ok. Tebi so Nemci mimo, meni so recimo Nemci ok, Avstrijci pa še toliko bolj. Zdaj ne vem kaki so kot ljubimci, so mi pa kot ljudje ok.
Tudi odnos do žensk je boljši, ko greš proti severu. Če greš proti JV je pa vse bolj žalost.
[/quote]
Meni tudi -zato so našeti zgoraj iz teh držav. Ja sem imela veze v mladosti z njimi. Bila poročena s čistim nasprotjem več kot 15 let, Slovencem, ki je imel turške vpade v rodovnik – temen, visok, temne oči, ki se je še posebno potrudil, da me dobil, sem takrat odslovila kar nekaj bolj primerh moških od sebe zaradi njega. Že z eno “nogo” skoraj bila v eni od naštetih držav, ker se mi je obetala dobra zaposlitev, karierna priložnost tam. Kasneje se je izkazalo, da ima moj mož tudi posesivno motnjo. Je na začetku to skrbno prikrival, ker mu je tudi maska prijaznosti in nasmeška padla z obraza, ko je dobil svoje. Psihično in finančno nasilje v zakonu.
Pri meni sedaj opcija samo še Italijani, Brazilci ali “down under”. Drugi ne. Ali on v Slovenijo, ali jaz tja kamorkoli – noben problem, ne finančno, ne kakorkoli drugače.
Z Nemci in Avstrijci imam kar nekaj poslovnega sodelovanja za seboj in tudi njihovih pozikusov “osvajanja” – veliko tega se zgodi na delovnih mestih, saj veliko časa v mladosti preživljaš na delovnem mestu, si mlad brez obveznosti, družine. So poizkušali tudi zasebno, z osvajanjem – težaki so, alkohol, bratwürst pa fuzbal tekme so njihove prioritete pri sprostitveno spoznavnih metodah. Nekateri Avstrijci, sploh premožni Dunajčani so bili še posebno težki in polni sami sebe.
Sem imela priložnost in možnost službovala v multinacionalnih podjetjih, garala, imela priložnost “kroženja” po tujini, po drugih podružnicah teh multinacionalk. Služba tudi po 12 ur dnevno, včasih veliko na poti.
Meni tudi -zato so našeti zgoraj iz teh držav. Ja sem imela veze v mladosti z njimi. Bila poročena s čistim nasprotjem več kot 15 let, Slovencem, ki je imel turške vpade v rodovnik – temen, visok, temne oči, ki se je še posebno potrudil, da me dobil, sem takrat odslovila kar nekaj bolj primerh moških od sebe zaradi njega. Že z eno “nogo” skoraj bila v eni od naštetih držav, ker se mi je obetala dobra zaposlitev, karierna priložnost tam. Kasneje se je izkazalo, da ima moj mož tudi posesivno motnjo. Je na začetku to skrbno prikrival, ker mu je tudi maska prijaznosti in nasmeška padla z obraza, ko je dobil svoje. Psihično in finančno nasilje v zakonu.
Pri meni sedaj opcija samo še Italijani, Brazilci ali “down under”. Drugi ne. Ali on v Slovenijo, ali jaz tja kamorkoli – noben problem, ne finančno, ne kakorkoli drugače.
Z Nemci in Avstrijci imam kar nekaj poslovnega sodelovanja za seboj in tudi njihovih pozikusov “osvajanja” – veliko tega se zgodi na delovnih mestih, saj veliko časa v mladosti preživljaš na delovnem mestu, si mlad brez obveznosti, družine. So poizkušali tudi zasebno, z osvajanjem – težaki so, alkohol, bratwürst pa fuzbal tekme so njihove prioritete pri sprostitveno spoznavnih metodah. Nekateri Avstrijci, sploh premožni Dunajčani so bili še posebno težki in polni sami sebe.
Sem imela priložnost in možnost službovala v multinacionalnih podjetjih, garala, imela priložnost “kroženja” po tujini, po drugih podružnicah teh multinacionalk. Služba tudi po 12 ur dnevno, včasih veliko na poti.
[/quote]
Vidiš, jaz imam pa ravno z Avstrijci in Nemci ok izkušnje. Prijazni, olikani, nevsiljivi, nealkoholik. Z enim imam ekstra fajn izkušnje, ja tudi kot ljubimcem, samo se žal ni izšlo. Krasen človek pa alkohola sploh ne pije.
Italijani so mi pa preveč vsiljivi, slinavi. Saj ne rečem, da vsi. Samo že, ko greš tja na dopust, se ti kar prilepijo in težijo. Nemci, Avstrijci, Skandinavci pa povem drugačni.
Seveda pa vsak narod ima super in slabe ljudi. Tako, da ni koga za povsem izkključit.
AJa, če je musliman pa takoj odpade. To mi je pa moteče do kraja. Pa tudi slabe izkušnje imam. Smo imeli v podjetju tudi Turke pa to. Vsiljivi, takoj mislijo, če je ženska samska, da je njim na voljo.
Meni tudi -zato so našeti zgoraj iz teh držav. Ja sem imela veze v mladosti z njimi. Bila poročena s čistim nasprotjem več kot 15 let, Slovencem, ki je imel turške vpade v rodovnik – temen, visok, temne oči, ki se je še posebno potrudil, da me dobil, sem takrat odslovila kar nekaj bolj primerh moških od sebe zaradi njega. Že z eno “nogo” skoraj bila v eni od naštetih držav, ker se mi je obetala dobra zaposlitev, karierna priložnost tam. Kasneje se je izkazalo, da ima moj mož tudi posesivno motnjo. Je na začetku to skrbno prikrival, ker mu je tudi maska prijaznosti in nasmeška padla z obraza, ko je dobil svoje. Psihično in finančno nasilje v zakonu.
Pri meni sedaj opcija samo še Italijani, Brazilci ali “down under”. Drugi ne. Ali on v Slovenijo, ali jaz tja kamorkoli – noben problem, ne finančno, ne kakorkoli drugače.
Z Nemci in Avstrijci imam kar nekaj poslovnega sodelovanja za seboj in tudi njihovih pozikusov “osvajanja” – veliko tega se zgodi na delovnih mestih, saj veliko časa v mladosti preživljaš na delovnem mestu, si mlad brez obveznosti, družine. So poizkušali tudi zasebno, z osvajanjem – težaki so, alkohol, bratwürst pa fuzbal tekme so njihove prioritete pri sprostitveno spoznavnih metodah. Nekateri Avstrijci, sploh premožni Dunajčani so bili še posebno težki in polni sami sebe.
Sem imela priložnost in možnost službovala v multinacionalnih podjetjih, garala, imela priložnost “kroženja” po tujini, po drugih podružnicah teh multinacionalk. Služba tudi po 12 ur dnevno, včasih veliko na poti.
[/quote]
Dodatek: gornji odebeljeni izpostavek tvojega, da bo bolj jasno.
In jasno in normačno je, da če več kot dve leti delaš v npr. brazilsko govoreči državi, si samski brez obveznosti, mlad, zdrav, da si tudi v intimni zvezi z nekom tam. Popolnoma normalno.
Vidiš, jaz imam pa ravno z Avstrijci in Nemci ok izkušnje. Prijazni, olikani, nevsiljivi, nealkoholik. Z enim imam ekstra fajn izkušnje, ja tudi kot ljubimcem, samo se žal ni izšlo. Krasen človek pa alkohola sploh ne pije.
Italijani so mi pa preveč vsiljivi, slinavi. Saj ne rečem, da vsi. Samo že, ko greš tja na dopust, se ti kar prilepijo in težijo. Nemci, Avstrijci, Skandinavci pa povem drugačni.
Seveda pa vsak narod ima super in slabe ljudi. Tako, da ni koga za povsem izkključit.
AJa, če je musliman pa takoj odpade. To mi je pa moteče do kraja. Pa tudi slabe izkušnje imam. Smo imeli v podjetju tudi Turke pa to. Vsiljivi, takoj mislijo, če je ženska samska, da je njim na voljo.
[/quote]
Ti hodiš in si hodila na “dopust” k Italijanom-to je velika razlika :); jaz sem z njimi sodelovala tudi poslovno, znanje italijanščine je pa prednost pri njih. Te popolnoma drugače obravnavajo, če si “turistka”, ali njim skoraj kot njihova, ker se znaš z njimi tekoče pogovarjat v njihovem jeziku-se odprejo bolj, zaupajo, če znaš njhov jezik 🙂 Glede znanja tujih jezikov so Italijani bolj “trdi in mrzli” in introvertirani ja. Samo saj jim ni treba kaj drugega, kot malo angleščine zraven za znat. Imajo sami vsega dovolj; E’Bella Grande Italia 🙂
Moj mož ni bil musliman – klen Slovenc in zajeban dulejnc’ po genih ; samo turški vpadi v njegov rodovnik so bili – to je razlika 🙂
Ti hodiš in si hodila na “dopust” k Italijanom-to je velika razlika :); jaz sem z njimi sodelovala tudi poslovno, znanje italijanščine je pa prednost pri njih. Te popolnoma drugače obravnavajo, če si “turistka”, ali njim skoraj kot njihova, ker se znaš z njimi tekoče pogovarjat v njihovem jeziku-se odprejo bolj, zaupajo, če znaš njhov jezik 🙂 Glede znanja tujih jezikov so Italijani bolj “trdi in mrzli” in introvertirani ja. Samo saj jim ni treba kaj drugega, kot malo angleščine zraven za znat. Imajo sami vsega dovolj; E’Bella Grande Italia 🙂
Moj mož ni bil musliman – klen Slovenc in zajeban dulejnc’ po genih ; samo turški vpadi v njegov rodovnik so bili – to je razlika 🙂
[/quote]
če si bila 15 let poročena, potem ravno mlada nisi in dvomim, da bi se sedaj pol sveta za tabo metalo. Si se morala kar med zakonom lajdrat okoli, potem je bil pa Dolenjc posesiven.
če si bila 15 let poročena, potem ravno mlada nisi in dvomim, da bi se sedaj pol sveta za tabo metalo. Si se morala kar med zakonom lajdrat okoli, potem je bil pa Dolenjc posesiven.
[/quote]
Niti pod razno… Ne obsojaj in ne drzni si karkoli preko tipkovnice obsojat, ker pojma nimaš, niti me v oči ne gledaš. Tako zveste in podrejene partnerke, kot jo je imel v času najinega zakona, je ne bo imel nikoli več v življenju. Če si pa slučajno tudi ti dulejnc/ka, pa razumem zakaj si tako napisal/a.
Niti pod razno… Ne obsojaj in ne drzni si karkoli preko tipkovnice obsojat, ker pojma nimaš, niti me v oči ne gledaš. Tako zveste in podrejene partnerke, kot jo je imel v času najinega zakona, je ne bo imel nikoli več v življenju. Če si pa slučajno tudi ti dulejnc/ka, pa razumem zakaj si tako napisal/a.
[/quote]
jaja in potem si se kar naenkrat spremenila v svetovno občasnico, ki se daje dol povsod (med garanjem v multinacionalkah). Vem pa tudi, da tuji šefi od svojih podrejenih domorodk praktično zahtevajo seks in menda ga tudi dobijo.
jaja in potem si se kar naenkrat spremenila v svetovno občasnico, ki se daje dol povsod (med garanjem v multinacionalkah). Vem pa tudi, da tuji šefi od svojih podrejenih domorodk praktično zahtevajo seks in menda ga tudi dobijo.
[/quote]
Te bom ustavila na tej točki, sicer primitivno na tvojem nivoju, ker najedaš, kot marsikateri mški, ki je zavrnjen:
“Odjebi” dol z mojih sporočil.
Hvala za razumevanje.
Problem je, da imam same take prostočasne dejavnosti, ki jih izvajam sama. Plavanje, hribi, kolesarjenje, smučanje… mogoče ne bi smela it samo plavat, ampak raje poleževat ob jezero ali bazen :).
Drugače pa ja, takega občasnika iščem ,da bo za druženje ob prostočasnih aktivnostih. No bom iskala :).
[/quote]sem za druženje ob prostočasnih dejavnostih. predvsem izlet na morje. pusti mail
Ti hodiš in si hodila na “dopust” k Italijanom-to je velika razlika :); jaz sem z njimi sodelovala tudi poslovno, znanje italijanščine je pa prednost pri njih. Te popolnoma drugače obravnavajo, če si “turistka”, ali njim skoraj kot njihova, ker se znaš z njimi tekoče pogovarjat v njihovem jeziku-se odprejo bolj, zaupajo, če znaš njhov jezik 🙂 Glede znanja tujih jezikov so Italijani bolj “trdi in mrzli” in introvertirani ja. Samo saj jim ni treba kaj drugega, kot malo angleščine zraven za znat. Imajo sami vsega dovolj; E’Bella Grande Italia 🙂
Moj mož ni bil musliman – klen Slovenc in zajeban dulejnc’ po genih ; samo turški vpadi v njegov rodovnik so bili – to je razlika 🙂
[/quote]
Meni se niso zdeli Italijani introvertirani, ampak preveč ekstrovertirani :). Ravno zato so mi Avstrijci, Nemci, Skandinavci bolj domači, ker niso tako odprti :). Bolj znajo držati distanco. Italjani pa niso ravno dobri pri distanci :). Za moj okus čisto preveč odprti :).
Dodatek: gornji odebeljeni izpostavek tvojega, da bo bolj jasno.
In jasno in normačno je, da če več kot dve leti delaš v npr. brazilsko govoreči državi, si samski brez obveznosti, mlad, zdrav, da si tudi v intimni zvezi z nekom tam. Popolnoma normalno.
[/quote]
Se vsekakor strinjam :). Tudi jaz sem bila, samo na severu :). Modrook, svetrlolas, ne pije, prijazen, zabaven… samo trajalo, žal, ni. Škoda. Ampak dokler je bilo, je pa bilo fajn.
Meni se niso zdeli Italijani introvertirani, ampak preveč ekstrovertirani :). Ravno zato so mi Avstrijci, Nemci, Skandinavci bolj domači, ker niso tako odprti :). Bolj znajo držati distanco. Italjani pa niso ravno dobri pri distanci :). Za moj okus čisto preveč odprti :).
[/quote]
Meni so pa ravno z tega razloga vedno bili všeč – odprti, dostopni, dostikrat zelo odkriti, družinski tudi zato, ker pri njih vrednote veliko veljajo ( il grande mama – me ni koli ni motilo taki družinski obedi po “njihovo” v družbi – super je to, sprščeno, zgovorno. Saj ko imaš dovolj za tisti dan, se vstaneš in greš 🙂
Me pa ravno taki, ki so tihi, se delajo nedostopne, pomembne, “poreglcane in popoeglane”, odbijajo. Tak ima nekaj za bregom. Ker se skriva za to svojo naučeno distanco, nedostopnostjo. In tudi jaz sem na to “padla” naivno pri svojem možu takrat na začetku, ko ga še nisem poznala po drugi plati, na to uglajenost, šarm, nedostopnost za vse, ipd. pa sem se pošteno zmotila. Zato raje odprto, iskreno, spontano, kot pa neka zadržanost, navidezno nedostopnost za druge, kar je daleč od uglajenosti in normalnosti.
Kakorkoli. Želim ti vse dobro in da najdeš, kar si želiš in iščeš in da bo iskreno obojestransko.
Meni so pa ravno z tega razloga vedno bili všeč – odprti, dostopni, dostikrat zelo odkriti, družinski tudi zato, ker pri njih vrednote veliko veljajo ( il grande mama – me ni koli ni motilo taki družinski obedi po “njihovo” v družbi – super je to, sprščeno, zgovorno. Saj ko imaš dovolj za tisti dan, se vstaneš in greš 🙂
Me pa ravno taki, ki so tihi, se delajo nedostopne, pomembne, “poreglcane in popoeglane”, odbijajo. Tak ima nekaj za bregom. Ker se skriva za to svojo naučeno distanco, nedostopnostjo. In tudi jaz sem na to “padla” naivno pri svojem možu takrat na začetku, ko ga še nisem poznala po drugi plati, na to uglajenost, šarm, nedostopnost za vse, ipd. pa sem se pošteno zmotila. Zato raje odprto, iskreno, spontano, kot pa neka zadržanost, navidezno nedostopnost za druge, kar je daleč od uglajenosti in normalnosti.
Kakorkoli. Želim ti vse dobro in da najdeš, kar si želiš in iščeš in da bo iskreno obojestransko.
[/quote]
Jaz sem sama introvert, nedružabna pa tudi nekega poljubljanja, objemanja vse povprek ne maram.
Pa ne mislim, da so sedaj Italijani, Srbi, Črno Gorci … slabi, ker se objemajo, poljubljajo, ker žurajo po par dni skupaj. Samo meni pač to ni všeč.
Meni se zdijo južni narodi preveč vsiljivi. Ne maram tega. Tebi se pa zdijo severni nedostopni, neodkriti, meni pa vljudni, prijazni :).
Sva se s kolegom menila. Oba sva bila na Norveškem in oba v Grčiji. On je označil Norvežane za nedostopne, vzišne, zoprne pa Grke za super prijazne. Jaz pa ravno obratno. Norvežane za super, prijazne, nevsiljive, pripravljene pomagat, ko sem kaj rabila. Grki pa večinoma vsiljivi, neprijazni, leni. Tako, da sva vsak po svoje videla :).
Forum je zaprt za komentiranje.