Kako me je uničila ”duša dvojčica” …

Samo ven moram dat, ker se je v meni preveč nabralo ta teden in je zadnja ugotovitev prišla kot tak udarec na moje srce, da kar težko diham od nedelje zvečer, ko me je spreletelo. Verjamem, da nisem sama v svoji izkušnji in če je še kdo, ki mu bo to pomagalo pri prebolevanju, sem izpolnila svoj namen. Morda se o tem premalo govori ali pa sem jaz enostavno edina tepka bila, toliko let.

Stara sem 23 let, s to dotično osebo se poznava že 12 let, torej malo več kot pol življenja. Že ko sva bila otroka, sva začutila med seboj močno vez, se hitro poklopila, hitro spravila v neko mini skupnost in delovanje v dvoje je bilo tako normalno, da nisva mogla več operirati, ne da bi vmes postala znatni del drugega. Oba sicer malo samosvoja, posebna, nisva bila ravno liderja v tropu, ampak niti nisva več stremela k temu, ker sva, ko sva se srečala, dobila vse, kar sva rabila. To je trajalo skozi glavnino srednje šole z vmesnimi prekinitvami, ko sva oba zamenjala svoje z nekimi površnimi znanstvi, a sva se hitro vrnila takoj, ko je bilo kaj hudo narobe. Poklicala tudi po polletni tišini in imela več urne pogovore. V obdobju evforije, dobrega počutja, pa sva se porinila na stran in vsak zase zabijala čas z bedarijami in ‘drugo familijo’, malodane, da se več ne poznava. Tako, kot bi pritisnil na stikalo – zdaj sva tukaj, potem naju ni.

Ja, bila so čustva, iskrena ljubezen z moje strani, ki je pač nisi delil, običajno. To sem prerasla, naredilo me je močnejšo in neka topla čustva povsem dislociralo izven telesa, tja globoko v srce. Verjetno si imel prav, da je v resnici nikdar ne bom mogla prebolet in da bo ostalo to nek skriti deliše. Ampak prijateljstvo brez pričakovanja, samo z golim sprejemanjem – tudi to je neopisljivo. Vedela sem, da si ne bova edina, da nočeva, da sva si edina, ampak nisem pričakovala tvojega zaporednjega polnjenja plastičnih kozarcev ljudem, ki si jih prej sovražil. Okej, si rekel, ljudje se spreminjajo, ljudje smo fizična bitja. Saj.

Ampak včeraj me je spreletelo, A., kako sva sprevržena. Vsak od naju. Zakaj sem morala jaz pred enim letom skoraj umret, da si se pojavil ob postelji, prej ti je bilo pa še na kavo z menoj težko iti. Zakaj si me klical pijan in mi po telefonu govoril, da ti je slabo, bil si pa 100 km stran? Zakaj se nisi ozrl na ‘drugo familijo’? Tisto, s katero hodiš na morje v Dubrovnik? Zakaj prihajaš šele, ko slišiš, da sem sesuta. Takrat bi vse naredil zame. In jaz sem edina, ki ostaja, ob kateri se lahko umiriš, ker prekleto, ob drugih moraš ves čas teči. Zakaj si odprl novo rano, pod pretvezo združevanja, ravno takrat, ko sem začela čutit ljubezen do drugega fanta, ampak ti si moral takoj prefokusirat pozornost nase. Prej se ti je dobesedno j… za mene, potem pa si se ves svetleč pojavil in govoril, da si me pogrešal. Jeb…se. Točno si vedel. Jaz pa kot butasta muha zopet zletim okrog tebe, ker imam spomine na to, kako sva se pod dekco objemala ob petih zjutraj.

Z nama je obema nekaj narobe, pa tega nisva vedela. Končno je imela T. prav in je rekla, naj nehava s patologijo. Ker prijatelj ni s tabo šele takrat, ko groziš, da boš si nekaj naredil in kadar te mogoče zagrabi misel, da pa vseeno ni fajn spustit usojenega. Še vedno verjamem, da sva si delila preteklost davno prej, ampak ves čas sem mislila, da je moja dolžnost, da jo ohranjam. Zdaj pa sem jo zavrnila in vem, da ko bo prišlo do tvojega kanala, boš mi pisal kilometerske mejle, da mi ne razumeš in se mogoče celo prikazal na vratih. Ampak dost imam tega, da se uničujeva. Dost mam. Odločila sem se, naročila pri psihologu, vse bom naredila, da zafunkcioniram normalno. Ti pa se boš odslej pogovarjal z blokirano številko in mejli. Ja, sva imela lepe trenutke, veliko teh, ampak kar je iz njih v dvanajstih letih prišlo, je bila ena sama destruktivnost. In sploh ne krivim samo tebe, kot sem rekla, kriva sva oba enako. Mogoče sem svinja zaradi tega, kar delam, ampak ko sem se ozrla na 10 + let življenja, me je pa pretreslo. Koliko lepega, zapravljenega zaradi najine ”dušne povezave”. Toliko drugih ljudi, ki so bili neposredno zafrknjeni zaradi tega.

Jaz pa ne vem, kako naj se otresem te krivde. Kako sem bila lahko tako …? Kako sem lahko vedno …? Sram me je pogledat v lasten obraz! In sram me je ob misli, da bo to prej ali slej prišlo do tebe. Ampak ne morem drugače. Uničena sem. Če bi me še pred leti vprašal, kaj mi je prinesla sorodna duša bi začela s superlativi, danes pa vidim realnost vsega. In polagam na srce drugim, da ne ostajajo v takih stvareh samo zato, ker enkrat na mesec dobijo uro pravljice. Ker se pogovarjajo tudi nebesedno in se zavohajo na kilometre. Zdaj bi dala vse, da tega ne bi bilo.

Podnapise prosim

Tole bo morda zvenelo brezcutno,ampak vsak ti lahko naredi le toliko kot sam dovolis.Bilo bi fino ce bi bila vedno kriva le druga oseba ,realno smo pa tudi sami odgovorni za nastalo situacijo.

Vem. Ampak spoznala sem to kar nekaj let prepozno.

Ker sem zdaj še v navalu čustev, zveni malo zmešano, se opravičujem že v naprej. Če pa kdo ob eni omembi misli, da sem poskusila naredit samomor, kot bi se mogoče lahko razumelo – nisem, okrevala sem po težki operaciji …

Popolnoma preveč se spuščaš v detajle, kompliciraš bi, ne bi, tako da ni čudno, da se je vdal pijači!

tukaj ni nobene duše dvojčice, samo dva motena v motenem odnosu.
Tipa izbriši iz življenja in potem začni sestavljati sebe, ker očitno imaš veliko težav sama s seboj. poišči strokovno pomoč.

Vem. Ampak spoznala sem to kar nekaj let prepozno.

Ker sem zdaj še v navalu čustev, zveni malo zmešano, se opravičujem že v naprej. Če pa kdo ob eni omembi misli, da sem poskusila naredit samomor, kot bi se mogoče lahko razumelo – nisem, okrevala sem po težki operaciji …
[/quote]
Želim ti veliko moči, veliko časa, da se boš lahko oddaljila. Bolje sedaj, ko si še mlada, ko je vse življenje še pred teboj. Kot pa potem, ko boš 50+ in ugotovila koliko časa si zapravila za nekaj, nekoga, ki ti prinaša toliko bolečine….
Vse kar se nam zgodi, ima nek namen.
Že Withney Huston je pela: To taste the sweet, I face the pain.
Želim ti, da najdeš svoj mir.

Po načinu in slogu tvojega pisanja, po tvojem razmišljanju in izražanju, je tudi meni jasno, da si komplikatorka na kubik! Težko boš našla enega normalnega moškega, če boš še naprej tako analizirala vsako malenkost in si komplicirala lajf do onemoglosti.
V bistvu je življenje preprosto. Prav tako ljubezen, če je obojestranska. Ko ti je to enkrat jasno, je vse drugo takoj lažje. Je pa res, da mora do tega človek priti sam.

Tako je v življenju. Ljudje pridejo in tudi gredo. Ampak to naredi prostor za druge.

Če že gledaš s tega vidika duš dvojčic, potem pomisli, da je to ena pomembna izkušnja v tvojem življenju. Ki si jo morala dati skozi. Ki te je marsičesa naučila. Je pač neobhoden del na tvoji poti tega življenja.

Zato se ne ubijaj več z mislimi, kako bi lahko spregledala prej. Ker je bilo že prav, da si zdaj. Bo pa potrebnega nekaj časa, da si odpustiš in predelaš vse to. Bistveno je, da se iz tega nekaj naučiš. Vso razmišljanje za nazaj, zakaj in kako, ne bo prineslo nič dobrega. Samo dlje boš ostajala v tej situaciji, ki bi jo morala zapustiti. Tokrat prostovoljno. Ko se boš s tem pomirila, si oprostila in odpustila, boš lahko šla naprej. Z eno šolo življenja. Vsi jih imamo, veš.

Ljudje božji, kaj vam ni jasno. Duša dvojčica ne obstaja. Ni treba na vsako duhovno foro past.

AVTORICA v red se spravi in blokiraj cifro mail telefon vse se da ce je volja. Bodi doma jokaj jej sladoled se smili sama sebi potem pa se spravi s kavca na telovadbo v drustvo in telovadi na pune….cez par dni pa pejt med nove ljudi.

O, pa obstaja in še kako in to ne le ena!

Ma, lahko ga 100x zbriše, ampak tudi ona je popolnoma nezrela in zblojena, nič ji ne bo pomagalo, če tipa zbriše. Odrast bo treba.

Tole se pa strinjam. Odrasti je treba, spoznati, da je življenje in vse v njem preprosto, ni odgovorov “hm, mogoče… kaj pa vem… a ne bi … kaj pa če… laho bi/ne bi… njanjanja…”, odgovori so vedno DA ali NE, vse ostalo je sprenevedanje ali kompliciranje.

Jaz pa mislim, da imata oba probleme pred odgovornostjo. Ko se bi nekaj lahko napletlo odideta. To vajino prijateljstvo je bolj beg od realnosti. Če se želiš osvoboditi vendar mislim da ne da ti po eni strani to stanje kar odgovarja, takoj prekini vse stike z njim in si najdi nekoga ki mu boš zaupala in ki ti bo stal ob strani. Ljudje se spreminjamo različno in če smo z nekom bili pivezani pred 10 leti to ne pomeni da se čutimo tudi sedaj. Najlažje pa je objokovati in nič narediti in za svoje sranje kriviti druge.

Ko te bo nekdo posilil, fizicno napadel, ti zazgal dom, itd. , bos tudi tako pisala? Sama si kriva, da te je nekdo posilil, ker si mu ze dovolila? Sama si kriva, da ti je ponoci, ko si spala zazgal dom, si mu ze dovolila? …. in tako naprej. To so grozni izgovori in grozna opravicila storilcev, ki ne pijejo vode. Temeljijo na neki novodobni kvazi duhovnosti prodajalcev take megle. Resnica je taka, da ljudje zivimo v svetu v socialnih interakcijah in ne moramo biti samo odgovorni za vse kar se nam zgodi. Vsak je pa odgovoren za svoja lastna dejanja.

Ko te bo nekdo posilil, fizicno napadel, ti zazgal dom, itd. , bos tudi tako pisala? Sama si kriva, da te je nekdo posilil, ker si mu ze dovolila? Sama si kriva, da ti je ponoci, ko si spala zazgal dom, si mu ze dovolila? …. in tako naprej. To so grozni izgovori in grozna opravicila storilcev, ki ne pijejo vode. Temeljijo na neki novodobni kvazi duhovnosti prodajalcev take megle. Resnica je taka, da ljudje zivimo v svetu v socialnih interakcijah in ne moramo biti samo odgovorni za vse kar se nam zgodi. Vsak je pa odgovoren za svoja lastna dejanja.
[/quote]
Pa saj ni govorila o tem. Ne gre za neko metafizično krivdo, energije, karme, pretekla življenja in taka sranja. Gre za to, da smo ljudje večinoma buldožerji, ki gledamo nase in na svojo rit (kdo pa bo?) in ravnamo z drugimi tako, da je nam v redu, da potešimo svoje potrebe, take in drugačne. Naloga teh drugih pa je, da nam pokažejo, kje se začnejo njihove meje. Imaš ljudi, ki jim je po svoje fajn, če jih nekdo izkorišča ali ponižuje. Kako naj tisti na drugi strani ve, da avtorica ni taka, če mu sama ne reče, ej, Anže, zdaj pa back off, ker si šel že močno predaleč.

Ne znata ločiti prijateljstva in ljubezni.

a lahko čisto kratko obnovo … nimamo vsi časa čitat dolgiiiiiiiiih

Ko te bo nekdo posilil, fizicno napadel, ti zazgal dom, itd. , bos tudi tako pisala? Sama si kriva, da te je nekdo posilil, ker si mu ze dovolila? Sama si kriva, da ti je ponoci, ko si spala zazgal dom, si mu ze dovolila? …. in tako naprej. To so grozni izgovori in grozna opravicila storilcev, ki ne pijejo vode. Temeljijo na neki novodobni kvazi duhovnosti prodajalcev take megle. Resnica je taka, da ljudje zivimo v svetu v socialnih interakcijah in ne moramo biti samo odgovorni za vse kar se nam zgodi. Vsak je pa odgovoren za svoja lastna dejanja.
[/quote]
Pa saj ni govorila o tem. Ne gre za neko metafizično krivdo, energije, karme, pretekla življenja in taka sranja. Gre za to, da smo ljudje večinoma buldožerji, ki gledamo nase in na svojo rit (kdo pa bo?) in ravnamo z drugimi tako, da je nam v redu, da potešimo svoje potrebe, take in drugačne. Naloga teh drugih pa je, da nam pokažejo, kje se začnejo njihove meje. Imaš ljudi, ki jim je po svoje fajn, če jih nekdo izkorišča ali ponižuje. Kako naj tisti na drugi strani ve, da avtorica ni taka, če mu sama ne reče, ej, Anže, zdaj pa back off, ker si šel že močno predaleč.
[/quote]
in kje je samoodgovornost v mejah, v lastnih dejanjih? Zakaj pa te ne omenjaš?
če je ona kriva,da nekomu ne postavi meje? Kje je odgovornost vsakega posameznega “buldožerja” samoodgovornst, samozavedanje, kaj se sme in česa ne? zakaj se ti pa to ne zdi sporno, da se ljudje sploh tako obnašajo kot buldožerji?

Že tu se začne ta odgovornost postavljanja mej – samemu sebi najprej, ne pa da ti jo mora nekdo drug postaviti, do takrat pa se ti zdi,da lahko pometaš z vsemi.

tako ti kot ona zgoraj – s to svojo razlago opravičujeta egoistična, buldožerska ravnanja. pa jih ne bi smeli, ker se že tu začne ta odgovornost – pri nas samih.
Torej v ne samo zavedanju, ampak tudi prakticiranju v dejanjih reka – nikoli ne naredi nekomu drugemu nečesa, česar nočeš nikoli doživeti sam.

Najbrž za svojo lakoto tudi ne greš mirno kar v trgovino in ukradeš nekaj za pojest, ker pač za zadovoljitev svoje potrebe, ker veš, da je to napačno in se ne sme, je kaznivo. Se ustaviš že davno prej, ne čakaš policaja, da ti postavi mejo.
In enako bi moralo pri ljudeh veljati za vsa ostala dejanja – samokontrola, lastne meje in zavedanje kaj je prav v dejanjih tudi na moralni in etični ravni, da nikogar ne prizadanemo, mu povzročimo škodo. Tu se mora vsak sam znati ustaviti. če se ne je to njegova odgovornost in ne šele tistega, ki mu na drugi strani postavlja meje.

Z leti mine… Bila sta premlada… In preveč navezana… s preveč zamerami en do drugega…
Pojdi naprej v življenju…

Ko jaz po 10 letih vidim bivšega, se zavem koliko sem dosegla, da sem presegla vse svoje sanje…
Da sem brez njega še boljša in bolj posebna… ja bilo je pa kar nekaj let hudo…

Po 10 letih je moj bivši že plešast, debel… ima 10 let mlajšo ženo…

Moj zdajšni zgleda pa top… z lepo ritko.. sanjsko postavo, brez pleše in sivih las… ha

Sama pravim da so karmične veze peklenske. Polne strasti in uničevanj drug drugega. Tudi ko nekoga izbereš v miru, ti ta duša spet prinese vihar, da pretrga, uniči, potepta. Čez dolgo dolgo časa po vseh strasteh in sem mukoma uspela pretrgati in iztrgati. Ostane prezir in neka mehkoba. Usoda pač, da se postaviš zase, nekaj naučiš in greš naprej.

zakaj rineš v odnos, ki te ubija.

pusti preteklost za sabo in začni drugače, če hočeš drugačen izid (odpusti si za nazaj). če boš naprej vlekla isto zgodbo, potem je krivda 200{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na tebi in boš mali osliček, ki je spet šel na led.

kakšna duša dvojčica??? lepo te prosim. poglej si v oči in razumsko oceni situacijo.

vse dobro!

Pa saj ni govorila o tem. Ne gre za neko metafizično krivdo, energije, karme, pretekla življenja in taka sranja. Gre za to, da smo ljudje večinoma buldožerji, ki gledamo nase in na svojo rit (kdo pa bo?) in ravnamo z drugimi tako, da je nam v redu, da potešimo svoje potrebe, take in drugačne. Naloga teh drugih pa je, da nam pokažejo, kje se začnejo njihove meje. Imaš ljudi, ki jim je po svoje fajn, če jih nekdo izkorišča ali ponižuje. Kako naj tisti na drugi strani ve, da avtorica ni taka, če mu sama ne reče, ej, Anže, zdaj pa back off, ker si šel že močno predaleč.
[/quote]
in kje je samoodgovornost v mejah, v lastnih dejanjih? Zakaj pa te ne omenjaš?
če je ona kriva,da nekomu ne postavi meje? Kje je odgovornost vsakega posameznega “buldožerja” samoodgovornst, samozavedanje, kaj se sme in česa ne? zakaj se ti pa to ne zdi sporno, da se ljudje sploh tako obnašajo kot buldožerji?

Že tu se začne ta odgovornost postavljanja mej – samemu sebi najprej, ne pa da ti jo mora nekdo drug postaviti, do takrat pa se ti zdi,da lahko pometaš z vsemi.

tako ti kot ona zgoraj – s to svojo razlago opravičujeta egoistična, buldožerska ravnanja. pa jih ne bi smeli, ker se že tu začne ta odgovornost – pri nas samih.
Torej v ne samo zavedanju, ampak tudi prakticiranju v dejanjih reka – nikoli ne naredi nekomu drugemu nečesa, česar nočeš nikoli doživeti sam.

Najbrž za svojo lakoto tudi ne greš mirno kar v trgovino in ukradeš nekaj za pojest, ker pač za zadovoljitev svoje potrebe, ker veš, da je to napačno in se ne sme, je kaznivo. Se ustaviš že davno prej, ne čakaš policaja, da ti postavi mejo.
In enako bi moralo pri ljudeh veljati za vsa ostala dejanja – samokontrola, lastne meje in zavedanje kaj je prav v dejanjih tudi na moralni in etični ravni, da nikogar ne prizadanemo, mu povzročimo škodo. Tu se mora vsak sam znati ustaviti. če se ne je to njegova odgovornost in ne šele tistega, ki mu na drugi strani postavlja meje.
[/quote]
A ti mene prvič bereš? Malo sem se že naveličala nonstop trobit o osebni morali, osebni odgovornosti. Na; druga tema, isti princip: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=11049210&start=240#p11481359

Ampak v dotičnem primeru tale A ne bere, kar pišemo, in ga verjetno prav nič ne briga. Bere pa avtorica in avtorica je tista, ki mu mora postaviti mejo. Dejstvo je, da nas bojo nekateri ljudje požrli, če jih ne bomo ustavili. Mi sami. Drug jih ne bo. Beri temo o sosedovih otrocih. In če jaz nekaj pojasnim, to ne pomeni, da to tudi zagovarjam.