Najdi forum

Splash › Forum › Starševski čvek › Kako bi gledali na partnerja, ki preveč časa preživi z mamo?

Kako bi gledali na partnerja, ki preveč časa preživi z mamo?

Spoznala sem moškega s katerim sva nekaj mesecev skupaj. Do sedaj je bilo vse uredu. Oba imava okrog 35 let. Njegova mama živi približno 50km stran, torej ravno toliko, da ni blizu. Slišita se skoraj vsak dan, na začetku sploh tega nisem opazila, sedaj me je pa začelo to motiti. Meni to ni normalno. Jaz sem z mojimi slišim mogoče 1x na teden ali pa še to ne (tudi živimo daleč stran)

Torej vsak dan se slišita, hkrati pa tudi skoraj vsak vikend želi, da greva k njim domov, kjer imajo kmetijo. Tam vedno nekaj najde in začne pomagat. Ta mama je sicer zelo prijazna oseba, tudi njen mož, ki pa se drži bolj zase.

Kaj se vam zdi, kam to pelje? Jaz se prvič srečujem z partnerjem, ki bi bil tako navezan na mamo pa mi povejte kaj lahko pričakujem? Naj prekinem, naj se pogovorim?

https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=151&t=11222060&p=13562551#p13562551

Moj ni tako navezan na mamo, je pa na brata, se slisita vsak dan, vcasih veckrat, na kavi sta tudi veckrat tedensko!
A naj mu zdaj tezim, ker ima rad brata?!

Tasca pa, namesto da klice svoje sinove, kluce snahe in vnuke vsak dan!
A to hoces?

Ves kaj ti bom rekla, si tipicna zenska, ki hoce biti ena in edina zenska v zivljenju svojega izbranca!
Sori, no go! Nisi prva! Prva je in bo mama! Ti pa glej, da mu bos zadnja zenska, ki ji bo poklonil srce, ker edino to steje!

In, btw, ce bi namesto mame slo za oceta, bi bila tudi ljubosumna?!

Tudi moj partner se z mamo sliši vsak dan, večkrat na dan. In velikokrat gre na obisk, ker živi blizu. kadar imam čas, grem zraven. Ali pa se z njo slišim po telefonu. Zakaj? ker jo imam zelo rada in ona mene.
Kakršen odnos ima moški do svoje mame, takega ima do svoje partnerke ali žene. če bi ženske to razumele, bi bilo življenje mnogim lažje.
Da pa obstajajo tudi tašče-zmaji, je pa seveda neizpodbitno dejstvo, da se ne bo kdo zdaj na to obešal.

Takoj proč od takega, koliko te noge nesejo!! Verjemi, imam veliko izkušenj z takšnimi.

Bejži, dokler je čas. Bolje ne bo nikoli. Če do zdaj ni prerezal popkovine in se snel z još**, se nikoli ne bo.

On ni odrasel, temveč živi še vedno življenje 8 letnega fantka navezanega na mamico. Takoj proč, saj se ne bo spremenil. Sem bila s takšnim v vezi 2 leti, sva se neštetokrat kregala okrog tega pa ni bilo nikoli bolje. Ko je predlagal, da bi se preselila k njegovim staršem (zaradi pomankanja denarja) mi je pa prekipelo in sem ga pustila.

to da bi imeli moški enak odnos do mame in vseh ostalih žensk niti v sanjah ne drži in je milijonkrat preizkušeno
Če ti tašča spravlja otroke gor, pa je tvoja odločitev.

Hvala bogu, da je družinski tip. Bi raje, da hodi vsak dan v gostilno in popiva? Ali hodi z družbo in drago zapravlja? Dokler je prijazna in je med vami ok, je vse v redu.

Nič nisi napisala, ali doma oz. v bližini doma živi še kdo ali imajo le tega sina? Namreč, ker če je doma oz. v bližini še kakšen od otrok, ga zna motiti, da vidva s partnerjem hodita skoraj vsak vikend k staršem. Bi pa tudi mene motilo, če bi se partner z mamo slišal skoraj vsak dan. Drugače je, če živiš v sosednji hiši in normalno, da greš ostarele starše pogledat, sploh če si se kaj obvezal, da zanje skrbiš. Očitno tvoj dragi ni prerezal popkovine z mamo in ta navezanost je lahko globoko v podzavesti, da se tvoj tega niti ne zaveda. Če mu boš direktno težila zaradi tega, ga boš kvečjemu odbila od sebe. Poskušaj ga nekako “politično” odmaknit od staršev, povej mu, da bi tebi bilo nekako dovolj, da gresta največ vsakih 14 dni k njim na obisk oz. pomagat. Verjamem pa, da je tašča preprosta prijazna ženska in bo seveda taka vse dotlej, dokler bosta s tvojim veliko hodila k njej oz. delala tako “kot bo ona želela”. Vem kako je bilo pri meni.. tudi moj je bil tako navezan na svojo mamo (oz. starše), kar naprej ga je klicala in “vezala” nase. Ne druge otroke (jih je več), ampak le mojega, kot najstarejšega. Z vsem ga je obremenjevala. Pa do mene je bila super, res sva se skoz fajn zastopile.., dokler nisem izrazila želje po ločitvi (so bili drugi razlogi). Od takrat sem pa njena “smrtna” sovražnica. Nezavedne energije, kot je to, da neka mati veže nase svojega sina in mu ne pusti “prosto pot”, znajo biti zelo močne in se jih običajno sploh ne zavedamo.

Ne da se ti pomagat, si zmešana tako zelo, da ne ločiš niti mamona od moškega.

Lahko si pa pomagaš sama, tako, da nekomu dobro plačač, da ti bo v prazno bučo ročno vnesel pravilno delujoč operacijski sistem.

S psihoterapevt(ami) ni nič, več let jim boš našala kar boš sproti zaslužila, se vmes kurbala še naprej, na koncu boš končala kot ščetinarka.

Gornje je čista klasika deklic, ki jih očetje niso pospremili v ženskost.

Zelo različno je lahko. Možni so številni razlogi – in eni znajo biti nezdravi, drugi niti ne – kritično je pa kaj ob tem sama čutiš.
Mi je pa čudno, če naveza na druge ljudi moti partnerja – dokler ne posega v odnos. Mene bi zmotilo, če se partnerka nikakor ne bi razumela ss vojo primarno družino. Če nič drugega bi to sporočalo, da je nekdo v tisti navezi konfliktna oseba oz. da je kar velika verjetnos konfliktnega odnosa – kar se lahko hitro prenese v partnerski odnos.

Si prepričana, da ni del problema pri tebi – lahko si pretirano posesivna? Po navadi je to oblika nesamozavesti.

Pa še za primer;
Stanujemo blizu mojih, tam imam tudi “moški brlog” – garažo – za razna tehnična dela. Ker sta oba že v letih tudi pomagam pri vzdrževanju. Včasih se nismo slišali vsak dan – zdaj pa se. Zavedam se, da mame ne bom imel več dolgo, zato rad poklepetam z njo, kadar je razpoložena za to.
Ker velikokrat klepetava – in ker sem fizično blizu – sem ji v zadnjih dveh letih že 2x rešil življenje. Lažja možganska kap in še nekaj podobnega – ker sem poklical, ko sem dobil nek čuden občutek in ker sem bil tam prej kot ostali družinski člani ali reševalci.

Je to čudno ali neprimerno za partnerko? Za marsikatero verjetno bi bilo, za mojo – hvalabogu – ni.
In ko bo obratno – in bo treba k njenim pomagati, urejati stvari in podobno – tudi meni ne bo odveč.

Pri takih temah se tocno vidi ozadje problema. Si ljubosumna na dobre odnose svojega partnerja s svojimi, medtem ko imas ti s svojimi hladne odnose. Intuicija mi tudi pravi da imas en kup opravljivih praznih prijateljic s katerimi se po cele dneve dobivas na kavicah in visis na telefonu. Skratka najdi si partnerja brez primarnih druzin oziroma ravno tako nikakvimi odnosi med seboj. Ali to sprejmi ali pa pusti in pojdi naprej.

Avtorica bolanega partnerja v glavi imaš tako kot nekateri ki odgovarjajo tu, se prav vidi da smo Slovenclji zaostal narod kjer so mamini sinčki in hčerkice doživljenjsko bolana družba. Poglej kako je v Skandinaviji ali pa Ameriki s tem.

Po 10 letih veze in 2eh otrocih mi je dokončno se priskutil, ko se je enkrat udaril po prstu s kladivom in mimo mene letel k mamici jokat in kazat prst pa da mu naj da flajšter, a 15 min pred tem se je razbil najin 5 letni sin, fasal celo krvavo koleno in je rekel, da to ni nič.

Obiskovanje mame in čvekanje z njo samo po sebi ni problem, če je pošlihtano tole:

Ne poskoči in odpove vseh planov s tabo pet minut zatem, ko si mama zaželi neko malenkost.
Ne nosi težav, ki jih imata vidva njej pod nos in te po možnosti še opravlja skupaj z njo.
Ni njen večni spovednik, ki edini razume, kako so ostali grdi, mama pa dobra.
Ne načrtuje svojega življenja ves čas tako, da bo mama zadovoljna, ostale pa gleda mandi.

Če samo čveka in pomaga, ne vidim težave, če pa te redno kensla za te stvari, potem pa adijo.

Res je – in tudi sam zadeve vidim tako.

Ah dej no, a te mama ni rada imela? kaj ste fouš? Zakaj pa ne najde partnerja, ki ji ustreza! Točno takega je izbrala. Bolana je ona.

No ni navezan na mamo, navezan je na kmetijo in posest. Pomaga, da sigurno lahko podeduje to kmetijo po njeni smrti. Pri tebi kvečjemu pol izgubi.

Bolje, da obiskuje mamo, kot kakšno ljubico :)))

Ja in? Kaj pa je tu nenavadnega? Tudi moj se s svojimi sliši vsak dan, jaz prav tako s svojimi, včasih se kdo od naju ustavi po službi pri svojih starših na kavi, vsak vikend obiščemo tako moje, kot njegove. Preden kdo začne kokodakat, ne, ne hodimo k njim na zastonj kosilo. Skuhamo in pojemo doma, potem pa gremo na obisk, na kavo, včasih gremo skupaj na sprehod. Najine družinske zadeve, najin odnos, najini problemi pa so najini in staršev ne vmešavava vanje. Znava tudi obojim reči ne, danes pa imamo dan zase, gremo nekam sami ali pa bomo doma, samo mi, ter nas ne bo na obisk. In oboji to čisto normalno sprejmejo in razumejo. In ne vidim nobenega problema v tem, da imamo take stike. Vsi se razumemo in imamo se radi. V odnosu tvojega partnerja z mamo ne vidim nobenih skrajnosti. Iz svojih lastnih izkušenj sem tudi spoznala, da drži tista modrost, da tako kot se partner obnaša do svoje mame, se bo tudi do žene. Torej če ima mamo rad, jo ceni, spoštuje, ji je hvaležen in skrbi zanjo, se bo tako vedel tudi do žene. Kdor pa mamo zaničuje in mu ni mar zanjo, je ne ceni in sploh če ima do nje tisti odnos “ah baba, ta je itak samo za štedilnik”, potem bo na tak odnos naletela tudi partnerica.

Moj nasvet je, da tipa čimprej pustiš. Za njegovo dobro, da se razumemo, ker taki ljudje kot si ti, ki zganjate neko nerazumljivo ljubosumje, ste strup za druge in zaserjete ostalim dobre medsebojne odnose. Zato naredi tipu uslugo in čimprej spokaj.

Bi te ( kaksno pretiravanje) vprasala, kako imate lahko toliko casa, da kar naprej visite na telefonih in se obiskujete? Ce ni otrok, si se mislim, da ima clovek cas za to, z otroci pa res ne vem. Men je bilo tole obiskovanje 1x tedensko kar naporno, pogosto odvec, pa so otroci hoteli na obisk. Da pa se vsak dan visim na telefonu …. mislim, kaj je novega, da bi to pocela? Kaj so imeli za kosilo me ne zanima, a so bli v trgovini x ali y tudi ne. Je ja treba se kaj doma pocet, biti skupaj z otroci, se izobrazevat, poskrbet za stanovanje/hiso… ne pa dan na dan telefonijade s starsi? Kot da ni lastnega zivljenja kje so prijatelji, sport? Razumem, ce so starsi stari, potrebni pomoci, drugace pa mi je to krepko pretirano.

Meni ustreza. Kako se to tebi zdi, mi pa čisto dol visi. 🙂

A ker si lepo vprašala, ti vseeno odgovorim. Saj ne gre za visenje na telefonu ure in ure. Pet minut pa ima menda vsak, kajne? Ali pa samo en sms, včasih čisto tak, kar tako, naprimer ej mami, v časopisu je super vic. Preberi ga. Ali pa poglej oddajo to pa to, so govorili o ščitnici. Te bo zanimalo, ker imaš te težave. Za vikende gremo skupaj kam hodit, na koncert, skupaj kaj počnemo, naprimer na vrtu, otroci vidijo stare starše….. So nam prav tako dobra in zabavna družba kakor prijatelji. Prav tako bi lahko jaz tebe vprašala, zakaj toliko visiš s prijatelji,če jih že izpostavljaš. A nimaš svojega življenja? Jaz ga imam in del tega življenja so tudi oni. Ne razumem, zakaj se smatra, da imaš življenje samo, če iz njega črtaš primarno družino in namesto nje nabasaš na svoj urnik vse mogoče druge hobije in ljudi. Življenje imaš, če počneš kar hočeš, s komer hočeš in te to veseli. In jaz to imam.

Mi smo tudi zelo povezani kot družina in to z obojimi starimi starši. Veliko se slišimo, hodimo na obiske. Ko sta moževa prenavljala stanovanje, je moj mož več tednov hodil samo prespat domov, ker je šel direkt iz službe tja. Ko imajo moji delo okoli hiše, smo cele vikende tam. Meni je to normalno.

očitno so se mone v tem času postarale in postale stare babe, ki visijo na svojih sinovih in sedaj lažejo, da kako je to fajn, če sinko 35+ vsak dan visi pri mamici.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close