Kaj si mislite o teh, ki diplomirajo na enih wannabe privat faksih?

Ne vejo, da specializanti sploh niso se koncali studija, delajo in racunajo pa na polno, kot tisti, ki so studij dejansko koncali, pa ne ne SFU!

Sicer se strinjam s tabo, ampak kolikor sem prebrala tu gor ta SFU vpisuje predvsem ljudi, ki imajo že narejen en “pravi” faks. Torej so morale pokazati nekaj inteligence, da so sploh do tja prišle. Pa očitno jih nekaj mora naučiti, če lahko računajo 70e na uro. Soseda računa sicer 10e manj za 45 min, pa ima polne roke dela in zelo dober zaslužek. Ljudje so zadovoljni, jo hvalijo prek raznih forumov, jim pomaga… Torej kje je tu težava? Očitno jo je fakulteta dosti naučila, hkrati pa ji omogočila vstop na trg dela z nečem, po čimer obstaja veliko povpraševanje. Ni to glavna naloga izobraževalnih ustanov? Pripraviti študente na delo in jim omogočiti čim boljše možnosti za zaposlitev?
[/quote]
V osnovi so težave mogoče tipično slovenske in birokratske, ker prvič, SFU (pri nas) je bila ustanovljena oz. birokratsko požegnana tik pred padcem Janševe vlade nekako v stilu “Janša poskrbi za zveste prijatelje”, in zdaj je na terenu nov igralec, ki cika na javna sredstva (koncesije), ki jih bo odžiral državnim fakultetam in inštitutom. Povsem razumljivo, da se javne ustanove temu upirajo, ker javno zdravstvo naj bi spadalo pod javno storitev socialne države, ne pa pod dobičkonosno nišo za zasebnike. Sosedo ljudje lahko hvalijo po omrežju, toda javno zdravstvo, pod katero spada tudi t.i. mentalna higiena, ne more sloneti na kriterijih všečkanja. Ker zaenkrat še ni regulacije na tem področju, je “mentalna higiena” popolnoma prepuščena trgu in popolnemu naključju, ali bo psihoterapevt predan svojemu delu iz svoje srčne kulture ali pa iz svojega pohlepa. Privat ustanova v osnovi seveda za to razločevanje ni zainteresirana, zato ji uradne ustanove skušajo preprečiti, da bi ona narekovala tempo razvoja tega področja.

Tudi Doba ali Gea College so lahko čisto v redu programi in ljudi marsikaj naučijo, seveda! Slovenija je le premajhna, da bi se iz teh privatnih šol razvili kaki Harvardi in Yali, ki so tudi vsi privat in vsi popolnoma brezsramni zaslužkarji. Ampak ker je Harvard tak gigant, enostavno k sebi potegne in največ investicij in največ briljantnih znanstvenikov. Zgolj zaradi svoje masivnosti. Kot kaka črna luknja. V Slo. to ni mogoče, zato se te privat šole osredotočajo na edino možno – čimveč vpisanih. Kot izobraževalno-raziskovalne institucije pa se ne morejo profilirati, ker jim preprosto zmanjka. SFU pa je padla v prazen prostor in se je lahko nekoliko razkomotila, pa še iz tujine izhaja, torej ni originalno slovenska poslovna pogruntavščina. Zato ima po eni strani boljše zaledje, po drugi pa – zaradi neurejenosti razmer – možnost, da prevzame del javnega denarja za svoje delovanje, kar bi jo naredilo močnejšo. In če postane močnejša kot izrazito privatna ustanova, bo slovenska “mentalna higiena” podvržena v prvi vrsti odločitvam zasebne narave, ne pa stroke, ki jo zastopajo javne (državne) ustanove. Ilustrativno rečeno, pod “javno zdravstvo” bo morda lahko prišlo “zdravljenje z gongom” ali “zdravljenje z molitvijo”. Saj ne rečeš, da komu to ne pomaga, ampak … ali je to upravičeno do koncesij? In največja kritika je ta, da so tehnike psihoterapije, ki jih goji SFU, močno usmerjene v prakso, kar konkretno pomeni, v feel-good psihologijo, površno maskiranje simptomov v privide dobrega počutja. Javne ustanove so namreč skeptične do kvalitete terapevtskih ozdravitev na podlagi skorajda tečajno pridobljenega znanja na SFU.

Zdi se mi, da bo vse odvisno od tega, kako resno – in v katero smer resno: strokovno ali profitersko – bo SFU jemala samo sebe.

Te ljudi podcenjujejo, itak.

Velikokrat slišim/vidim, kako se je nekdo iz normalnega javnega faksa prepisal na neko X privat šolo, ki ima sedež kar v kaki industrijski coni in tam potem opravljajo ekspresna predavanja popoldne. Kakšen folk tam uči na teh šolah sploh?

Kaj so to za ene šole npr.:

– Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
– GeaCollage
– B&B
– DOBA
– EMUNI University,
– Alma Mater

Kaj se dogaja s klasičnimi faksi npr. Fakulteta za šport, Pravna Fakulteta, Upravna Fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za matematiko in fiziko..

tko no, a doslejšnje fakultete niso zadostovale za potrebe naroda?

Ljudje se slikajo z diplomo B&B v rokah pa sploh ne vem kaj naj si mislim, a gre za legit ali za fejk.

Družba je v taki krizi… da ljudje iščejo rešitelje v obliki psihoterapevtov oz. povpraševanje je večje od ponudbe.. zato lahko računajo 70 eur na uro ali več…

vendar če pogledaš malo širše.. SFU in ostali instituti, ki spadajo pod SKZP so privat… torej njihov “point” ustanovitve je najprej ustvarjanje dobička 🙂 ekonomsko logično ..

ko sprejemajo nove študente, vzamejo vse.. tudi tiste, ki niso psihološko ustrezni oz. s0 emocionalno nezreli… pomembno je da imajo za solnino… in osebno izkusnjo…. več kot jih zaključi študij bolje za njih… saj delujejo po principu, da so močni toliko kot je močna njihova mreža..

Za psihoterapevta pa moraš biti najprej emocionalno zrela oseba, potem se greš lahko študij.. če smo iskreni, pa je današnja družba vse prej kot zdrava… dovolila bi se reči, da je precej narcisoidna..

No, potem kar nekaj teh emocionalno nezrelih specializantov psihoterapije odpre svoje s.p je, kjer delajo pod supervizijo…

Tu se pa prava kalvarija šele začne…. in za veliko klientov se konča na psihiatrični kliniki, kjer ostanejo sami in zlomljeni..

upss, da ne bi delala krivice specializantom… kar nekaj “zlomljenih” klientov je obiskovalo tudi  certificirane psihoterapevte, ki imajo licence EAP.

Tisti, ki se bo poglobil… bo o tej organizaciji EAP, našel marsikaj zanimivega.. morda neetičnega.. ni vse zlato kar se sveti..

Vsi člani SZKP pa so tako povezani med seboj, da so krivi vedno drugi… večina teh članov nima občutka za odgovornost. Prevzeti odgovornost za svoje napake in dejanja, ampak jih enostavno prelevijo na kliente.

Prevzemanje odgovornosti in etika so besede, ki ji večina članov SKZP “še ni jemala”.

Logično, privat pomemben je denar ne pa etika in dobrobit klienta. Psihoterapevti se med seboj scitijo, težko jim prideš blizu…

Več je o tem povedala dr. Sana Čoderl predsednica kliničnih psihologov Slovenije,ki se množično srečuje na obravnavah z zlorabljenimi klienti…  https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174983775

V javnost prihajajo tudi zgodbe klientov, ki so jim terapevti iz SFU uničili življenja.. le nekaj zgodb:

Psihoterapija je lahko tudi usodna

https://arhiv.onaplus.delo.si/zlorabil-me-je-terapevt

https://arhiv.onaplus.delo.si/izpoved-bralke-kako-me-je-zlorabila-psihoterapevtka

Ja, trenutno se bije hud boj med interesnimi skupinami, kdo naj bi psihoterapijo opravljal.. več v Tarči tukaj https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174988249

Mislim, da bi bila tragikomedija če bi “psihoterapevte” iz SKZP sprejeli v javni zdravstveni sistem….

ker bi to potem pomenilo, da bi gospod Miran Možina lastnik oz eden izmed lastnikov SFU služil šolnino in ostalo kar pride zraven (kar je logično, ker je to privat ustanova – torej vzamejo vse, ki so zmozni plačati šolnino, tudi če niso emocionalno zreli in potem takem niso zmozni opravljati strokovne terapije), zdravstveni sistem – psihiatrija in klinični psihologi pa bodo oskrbovali kliente, ki bodo prišli iz teh nestrokovnih psihoterapij….

IN SPET SI BO NEKDO NA RAČUN NAS DAVKOPLAČEVALCEV POLNIL SVOJE ŽEPE

Jaz menim, da tukaj logično ni prostora za SKZP “psihoterapevte” v javnem zdravstvenem sistemu.

Drugo bi bilo če bi bila SFU in ostali instituti, ki izobrazujejo državni..

Sploh pa ne vidim logike v tem da se enači SFU in Teološko fakulteto. Saj je prva privat druga pa državna fakulteta.  Razlika je v namenu… denarju če hočete….

Tisti, ki se nameravate vpisati na SFU in ostale institute pod okriljem SKZP dajte dobro premisliti, saj enkrat ko prideš v ta sistem težko prideš ven,..

saj se studenti vecinoma vpisujejo z drugačnim namenom kot je dejansko dejansko poslanstvo SFU..(kar ni dobrobit klienta, ampak po ekonomski logiki dobiček, moč, manipulacija.. biznis..)

Saj gre za ogromne investicije časa in predvsem denarja…. za kaj že?

Za poklic, ki ne obstaja, za fakulteto, ki ni priznana v SLO….

predlagam, da po vsem tem dobro premislite ali je vredno v to privat organizacijo investirati vse to..

Sicer pa vsak sam pri sebi ve, zakaj bi se odločila za ta študij… zaradi denarja ( na stiski drugih je najlažje služiti) ali tega da bi pomagal posamezniku in družbi(če je pa ta druga opcija pa ta sistem SKZP ni prava izbira).

Vse dobro..

Da ponujajo programe, ki so lažje dosegljivi tudi  tistim, ki se težje učijo. Da je fajn, da obstajajo, da imajo možnost tudi tisti, ki drugače ne bi mogli priti na fakulteto javnega značaja, ker bi imeli premalo točk. A ni noro, da si nekdo želi biti npr. logoped, delo čisto nič posebnega, točke za ta študij pa vedno čez 90 ?! A ni to bedasto?! Mogoče bo poklic opravljal veliko boljše in z večjim veseljem.

Jaz naprimer hodim na SFU in sicer:

ker programa psihoterapija pač ni nikjer, razen na tem faksu, psihologijo sem končala na FF, zato so mi tukaj nekatere predmete, ki so enaki priznali, drugače je pa tukaj precej bolj praktično naravnan študij (obvezno veliko št. praske, kar je glede na poklic edino logično, pod nadzorom seveda), izredno pa zato ker sem redno zaposlena in seveda ne bi imela časa za reden študij…..je pa to visoko cenjena univerza s primarnim sedežem na Dunaju, tudi predavatelji so nekateri iz tam.
Pa tudi šolnina je bistveno višja in vsi ostali stroški glede študija, kot na ostalih omenjenih, kolikor vem

Se povsem strinjam z napisanimi. Namen teh “fakultet” tipa SFU Ljubljana je samo nabiranje denarja ustanoviteljev. No, po eni strani je to prednost za številne “študente”, ki želijo na hiter način do raznih nazivov diplomant ipd. Daš denar in dobiš naziv, to je vse kar je.

in ti seveda veš, kako hitro prideš do kakega naziva na SFU….

Vsak berač svojo malho hvali 🙂
Vsekakor je v mednarodnih vodah precej drugače, če imaš za samo eno izmed univerz, kot pa College za vogalom 5 ali kako drugo kvazi ekskluzivno ime.
V tem pogledu niti S. Freuda ne morem bogve kaj pohvaliti; pretirana cena za pri nas (še) nepriznan poklic. Sem se obrnila po pomoč po izgubi očeta, pa je bil snobovski nastop mladenke (študentke) tako odbijajoč… Predvsem bi se strinjala z avtorico posta, da je človek tisti material, ki je vreden pohvale in odgovornosti, ne pa pildek v njegovih rokah. Diploma le pokaže koliko širine si sposoben, koliko truda je bilo vloženega v tvoj “certifikat”. Tudi na Dunaju je zaposljivost brez vez kot psihoth. z našim teološkim faxom (sestra dela kot psihoterapevtka na kliniki za onkologijo). Sama pogledam, kje je človek pridobil znanja, hkrati pa mi je pomembna oseba kot celota.

Splača se samo zaposlenim v javnem sektorju, ker z višjo izobrazbo lažje napredujejo.

Za ostale je to izguba časa in denarja.

Na trgu dela diplome privat univerz ne veljajo nič. Se pa fakultete in predavatelji borijo za vsakega potencialnega študenta. Nekateri (Alma mater) so šli v preteklosti tako daleč, da so študente prepričevali v takojšnjo zaposlitev po pridobitvi diplome.

Ne nasedajte. Nobenega znanja ne nudijo. Državne fakultete Univerze v Lj in MB so zakon.

Jaz pa sem kot psihologinja kasneje šla na fakulteto Sigmunda Freuda. Delam privatno kot psihodinamska psihoterapevtka. Sam študij je meni dal mnogo več kot študij psihologije, svoje delo imam rada on mislim, da ga dobro opravljam. Sicer sem za študij zapravila ogromno, ampak se mi je že zdavnaj povrnilo, saj na uro računam 70 evrov, povpraševanja pa imam toliko, da moram ljudi tudi zavračati, saj drugače ne pridem skozi.

A ti si iz te smeri kjer naj bi se psihoterapevt baje poročil s svojo klientko?

Kao to ni sporno.. čeprav nekateri mislijo drugače..

Po mojem je sporno.

Nisem pa psihoterapevt

Ha ha ha, pa saj to ni res…

In tej bi radi v javni zdravstveni sistem?????!

Živela banana republika..

Pa mislim,da ni sporno.

Spomnim se, da mi je moja soseda omenila ko je še hodila na sfu, da je ta Možina Miran bil poročen s svojo klientko.

Tako, tako da dvomim da je sporno