Kaj si mislite o teh, ki diplomirajo na enih wannabe privat faksih?
A sta diplomirala na NTF?
Sliši se zelo strokovno in učeno, ja, Naravoslovnotehniška fakulteta, v praksi pa vsi vemo kakšni programi so na tej fakulteti in kakšni maturanti se nanje vpisujejo z s katerih tretjerazrednih srednjih šol. Pa taki, ki so celo osnovno šolo ponavljali, imajo zdaj diplomo te fakultete. Bog se usmili!
Vse, kar je v okviru Univerze v Ljubljani, res ni na višjem nivoju od zasebnih fakultet. Kakšen metalurški ali rudarski faks je sploh epic! sramota, da to sploh imenujejo faks in da se diplomiranci razglašajo za inženirje. To bi morala bit ena strokovna specializacija po srednji šoli, ne pa da za to podeljujejo neke nazive inženir. Če to primerjam recimo z elektro faksom ali strojnim, mi gre kar na smeh.
[/quote]
A si hodil tja? Program metalurgov je zahteven, primerljiv z vsš strojno. In preden lapaš poglej definicijo inženirja lol…Imaš sanitarne inženirje, ne pomeni da so to super duper strojniki/štromarji 🙂
Če so že tako zahtevne te privatne šole, zakaj je pogoj za predavatelja UNI oziroma MAG (2. stopnja)? Če pa pravite, da UNI (torej javne fakultete) ne da toliko znanja oz. da je slabša od teh zasebnih šol?! Ni logike. Torej vam predavajo ljudje s slabšim znanjem, čeprav vas pa ti ljudje tako izšolajo, da ste boljši po znanju od njih. HAHAH.
Te šolo so sam za tiste, da na hitrco in na lažji način pridejo do diplome. Predavatelji pa, da lepo zaslužijo. Seveda se je treb učit na teh šolah, ampak na VŠ še 1x več ter na UNI-ju pa še 2x več.
Poznam tri osebe, ki so končale na višji Akademii. Vse tri osebe so bile sprva moji sošolci na UNIju. Prvo leto jim ni šlo, so padli, pavzirali. Potem so se prepisali na VS. Ker jim tudi tam ni šlo, so se vpisali na višjo Akademio. Tudi tam niso delali redno, so pa končali po parih letih. Kje sedaj delajo, ne vem. Lahko, da jim gre bolje od mene, hvala bogu za njih. Samo ne mi pa primerjati znanje s kakim UNI-jem ali VS-jem.
V tujini so privat šole res kvalitetnejše, pri nas pa niti slučajno. Niti primerjati se ne morejo s pravimi fakultetami. Lahko povem iz prve roke. Sva namreč s kolegico na “faksa” iste smeri hodili, le da sem bila jaz na pravem, ona pa na privat. Iz istega predmeta ni bil izpit po zahtevnosti niti primerljiv. Njej je recimo zadoščalo par popoldnevov učenja, medtem ko sem jaz porabila cel mesec, saj je bila snov obsežnejša. Da o kriterijih ocenjevanja sploh ne govorim. Pri nas si, četudi si odgovoril na vsa vprašanja pravilno, dobil 7 ali največ 8, saj se profesorju pač ni zdelo dovolj natančno in obsežno odgovorjeno. Pri njej je za 7 zadoščalo ze, če si odgovoril na 2 od 4 vprasanj. Dejstvo je, da ti ti kvazi faksi ne dajo neke širine in so bolj sami sebi namen.
Primer sina od kolega. Fant je naravni talent za programiranje. Že v srednji šoli so ga zasnubili kot programerja na eni izmed bank, kjer dela še vedno. Po srednji se je vpisal na FRI. Pred časom mi je potožil, da to kar učijo na tem faksu je obup od obupa, da komaj zdeluje izpite, ker učijo totalno mimo, da programske jezike obvlada v nulo, ampak ta faks je totalno zapravljanje časa in talenta.
Tudi tuji diplomat, poročen s slovenko je povedal (v reviji za intervju), da osnovna šola in srednja šola sta v Sloveniji na visokem nivoju, medtem ko faksi so pa nikakvi in si za svoje otroke želi, da oš sr šolo naredijo tukaj, na faks jih bo pa poslal v svojo rodno Ameriko.
Je tudi odvisno kaj študiraš. Kakšni mednarodni odnosi so na FDV kar zahtevni. Imaš pa tudi na politologiji smeri, kot je APJU, ki so kr neki in temu primerno se tja tudi vpisujejo tudi slabši dijaki, medtem ko je treba za mednarodne imet kar visoke ocene in dobro maturo.
Kot družboslovni faks je FDV kar na nivoju, primerljivem s sorodnimi evropskimi fakultetami, kar bi težko trdili za kopico drugih novodobnih “medijskih” fakultet, ki so se razpasle po Sloveniji. Je pa s smermi na FDV podobno kot če bi nekdo trdil, da je Biotehnična fakulteta lahka ali težka. Ok, mogoče je težka, če študiraš mikrobiologijo, ampak že študij biologije, čeprav se sliši podobno, je tam zelooo na izi, da o kakšni agronomiji, gozdarstvu ali živilski tehnologiji niti ne govorimo. To je vse skupaj dosti nižje od FDVja. Ali pa Naravoslovnotehniška fakuleta. FDV je v primerjavi s tem Sorbona.
Fakulteta za socialno delo ni univerzitetni program in je temu primerno manj zahteven. Služi svojemu namenu. Ne more bit kvantna fizika, če se gre za socialno delo.
Podobno je s pedagoško fakulteto, ki ima kar nekaj naravnost smešnih in lahkih smeri, pa kaj moremo. Predšolska vzgoja ali razredni pouk terja specifično znanje. Tudi pripovedovanje pravljic. 🙂
V bistvu ne vem zakaj bi morali bit določeni faksi “težki”. Naj bodo ustrezni. Naj nudijo znanje, ki je potrebno za določeno smer. Naj bo to znanje kvalitetno. In to bo povsem dovolj. Saj tudi v tujini vsi faksi, tudi najbolj ugledni, niso ne vem kako zahtevni. Tudi v tujini se da faks naredit že s tem, da plačaš šolnino in si kolikor toliko vesten študent. Najtežje je prit gor in napraskat denar, potem pa že nekako gre. Meni je to vrednotenje fakultet po kriteriju lahek težek čisto nesmiselno. Pomembno je česa te nauči določena fakulteta, ne pa to ali je težka ali lahka.
Na splošno pa se mi zdi,da imamo zadnje čase preveč fakultet v Sloveniji. Sploh glede na dejstvo, da generacije, ki se vpisujejo na fakultete danes niso tako številčne kot pred leti.
Ti faksi so super zadeva predvsem za starejše, redno zaposlene osebe, ki bi rade kaj napredovale znotraj službe, so sposobne, a niso študirale v svojih časih.
Imamo 2 v firmi, ki sta diplomirali na DOBI pri 50ih in jima je to bilo v veliko veselje in ponos. Zakaj pa ne? Sta firmi veliko bolj koristni kot marsikateri mladi diplomirani kvazi perspektiven osebek.
Ko pa vidim, da gredo mladi na ta faks in še lupijo starše za šolnine, je pa žalostno.
Je tudi odvisno kaj študiraš. Kakšni mednarodni odnosi so na FDV kar zahtevni. Imaš pa tudi na politologiji smeri, kot je APJU, ki so kr neki in temu primerno se tja tudi vpisujejo tudi slabši dijaki, medtem ko je treba za mednarodne imet kar visoke ocene in dobro maturo.
Kot družboslovni faks je FDV kar na nivoju, primerljivem s sorodnimi evropskimi fakultetami, kar bi težko trdili za kopico drugih novodobnih “medijskih” fakultet, ki so se razpasle po Sloveniji. Je pa s smermi na FDV podobno kot če bi nekdo trdil, da je Biotehnična fakulteta lahka ali težka. Ok, mogoče je težka, če študiraš mikrobiologijo, ampak že študij biologije, čeprav se sliši podobno, je tam zelooo na izi, da o kakšni agronomiji, gozdarstvu ali živilski tehnologiji niti ne govorimo. To je vse skupaj dosti nižje od FDVja. Ali pa Naravoslovnotehniška fakuleta. FDV je v primerjavi s tem Sorbona.
Fakulteta za socialno delo ni univerzitetni program in je temu primerno manj zahteven. Služi svojemu namenu. Ne more bit kvantna fizika, če se gre za socialno delo.
Podobno je s pedagoško fakulteto, ki ima kar nekaj naravnost smešnih in lahkih smeri, pa kaj moremo. Predšolska vzgoja ali razredni pouk terja specifično znanje. Tudi pripovedovanje pravljic. 🙂
V bistvu ne vem zakaj bi morali bit določeni faksi “težki”. Naj bodo ustrezni. Naj nudijo znanje, ki je potrebno za določeno smer. Naj bo to znanje kvalitetno. In to bo povsem dovolj. Saj tudi v tujini vsi faksi, tudi najbolj ugledni, niso ne vem kako zahtevni. Tudi v tujini se da faks naredit že s tem, da plačaš šolnino in si kolikor toliko vesten študent. Najtežje je prit gor in napraskat denar, potem pa že nekako gre. Meni je to vrednotenje fakultet po kriteriju lahek težek čisto nesmiselno. Pomembno je česa te nauči določena fakulteta, ne pa to ali je težka ali lahka.
Na splošno pa se mi zdi,da imamo zadnje čase preveč fakultet v Sloveniji. Sploh glede na dejstvo, da generacije, ki se vpisujejo na fakultete danes niso tako številčne kot pred leti.
[/quote]
Zelo dobro napisano. Gotovo si družboslovec. Popolnoma se strinjam s tabo.
Še kar zanimiv prispevek, samo konec pa vse pokvari. Regovec dejansko je vodilni jungovski psihoanalitik, njegovi zodiakalni tipi pa zelo spodobno delo. Sam Jung je ogromno delal z arhetipi iz astrologije, ki je bila, by the way, zelo dolgo časa neločljivi del astronomije. Psihološka astrologija oz.jungovsko psihoanalitično usmerjena astrologija je delo s simboli, ki odpirajo zavest človeka. Samo za to je potrebno imeti malo manj debele plašnice na očeh, sploh tiste, ki se skrivajo pod nekim ‘znanstvenim cinizmom’, ki je samo drugo ime za ozkoglednost in omejenost.
Sama sem absolutno za resne in znanstvene pristope, tudi sama imam univerzitetno izobrazbo, ne prebavljam sodobnega new age s*ranja, ampak imam pa odprte oči tudi za nivoje uma, ki so drugačni od zgolj striktno racionalno-tehnične usmerjenosti, ki je, by the way, ravno tako oblika predsodka.
je treba znat razlikovat zadeve in vedeti, kam kaj spada. Pa tudi ne nasedat vsakemu pompu, ki ga sproducirajo mediji. Pri zadevi ‘Regovec’ so se v glavnem osmešili novinarji – no zanje tako velja, da so le redki sposobni ta poklic opravljat dostojno ter na nivoju resnice in človečnosti.
glede na to, da slovenija nima ene univerze med najboljših 500 na svetu … res nima smisla debatirati o pravih in nepravih faksih …. vsekakor je bolje, če faks imaš … kakršenkoli 🙂
Dejte se vi malo prizemljit s temi blodnjami o ‘najboljših fakultetah’. Kriteriji, da prideš na tak seznam, imajo le malo zveze z dejanskim znanjem in delom. Imajo tudi zvezo z znanjem, da, ampak v ogromni meri gre pri tem za ocenjevanje tega, koliko seminarjev, konferenc, raziskav se dela, koliko vezi je z drugimi faksi, mednarodnih povezav…to si večji faksi in bolj finančno podprti pač lahko privoščijo in hitro pridobivajo točke. ne pove pa kaj dosti glede same kakovostjo znanja. Folk pa itak pada na pomp in cirkus. Nek seznam ‘najboljših faksov’ in folk že okrog pada in misli, kak big deal je to.
Enako velja za tuje fakse – nič posebnega niso. Nekateri morda štrlijo ven, a tudi ti velikokrat zaradi medijskega cirkusa. Sem študirala v tujini (v Evropi, na resnem, uglednem faksu) – povsem primerljivo z našim nivojem. V marsičem so se skrili pred našimi. Tako tudi nehajte že s tem kompleskom slovenčkov, ki stalno mislijo, da kako se v tujini cedi med in mleko.
Ni pa vseeno, katero šolo končaš, tudi v Sloveniji ne, v smislu resnosti programa, predanosti in volje, da se nečemu posvetiš. Že samo dejstvo, da hodiš toliko let nekam in funkcioniraš v nekem sistemu, te oblikuje. Ni diploma znanje samo po sebi – končat faks pomeni nekaj v življenju do konca speljat, naredit, priti čez ovire, biti v nečem toliko let…res pa je, da je vprašanje, kaj potem s tem narediš.
Dejte se vi malo prizemljit s temi blodnjami o ‘najboljših fakultetah’. Kriteriji, da prideš na tak seznam, imajo le malo zveze z dejanskim znanjem in delom. Imajo tudi zvezo z znanjem, da, ampak v ogromni meri gre pri tem za ocenjevanje tega, koliko seminarjev, konferenc, raziskav se dela, koliko vezi je z drugimi faksi, mednarodnih povezav…to si večji faksi in bolj finančno podprti pač lahko privoščijo in hitro pridobivajo točke. ne pove pa kaj dosti glede same kakovostjo znanja. Folk pa itak pada na pomp in cirkus. Nek seznam ‘najboljših faksov’ in folk že okrog pada in misli, kak big deal je to.
Enako velja za tuje fakse – nič posebnega niso. Nekateri morda štrlijo ven, a tudi ti velikokrat zaradi medijskega cirkusa. Sem študirala v tujini (v Evropi, na resnem, uglednem faksu) – povsem primerljivo z našim nivojem. V marsičem so se skrili pred našimi. Tako tudi nehajte že s tem kompleskom slovenčkov, ki stalno mislijo, da kako se v tujini cedi med in mleko.
Ni pa vseeno, katero šolo končaš, tudi v Sloveniji ne, v smislu resnosti programa, predanosti in volje, da se nečemu posvetiš. Že samo dejstvo, da hodiš toliko let nekam in funkcioniraš v nekem sistemu, te oblikuje. Ni diploma znanje samo po sebi – končat faks pomeni nekaj v življenju do konca speljat, naredit, priti čez ovire, biti v nečem toliko let...res pa je, da je vprašanje, kaj potem s tem narediš.
[/quote]
z boldanim se zelo strinjam in je v resnici ključno … poleg domače naloge, ki jo mora narediti vsak, da ugotovi, kater faks ti da pravo odskočno desko za želje, ki jih imaš …
Družba je v taki krizi… da ljudje iščejo rešitelje v obliki psihoterapevtov oz. povpraševanje je večje od ponudbe.. zato lahko računajo 70 eur na uro ali več…
vendar če pogledaš malo širše.. SFU in ostali instituti, ki spadajo pod SKZP so privat… torej njihov “point” ustanovitve je najprej ustvarjanje dobička 🙂 ekonomsko logično ..
ko sprejemajo nove študente, vzamejo vse.. tudi tiste, ki niso psihološko ustrezni oz. s0 emocionalno nezreli… pomembno je da imajo za solnino… in osebno izkusnjo…. več kot jih zaključi študij bolje za njih… saj delujejo po principu, da so močni toliko kot je močna njihova mreža..
Za psihoterapevta pa moraš biti najprej emocionalno zrela oseba, potem se greš lahko študij.. če smo iskreni, pa je današnja družba vse prej kot zdrava… dovolila bi se reči, da je precej narcisoidna..
No, potem kar nekaj teh emocionalno nezrelih specializantov psihoterapije odpre svoje s.p je, kjer delajo pod supervizijo…
Tu se pa prava kalvarija šele začne…. in za veliko klientov se konča na psihiatrični kliniki, kjer ostanejo sami in zlomljeni..
upss, da ne bi delala krivice specializantom… kar nekaj “zlomljenih” klientov je obiskovalo tudi certificirane psihoterapevte, ki imajo licence EAP.
Tisti, ki se bo poglobil… bo o tej organizaciji EAP, našel marsikaj zanimivega.. morda neetičnega.. ni vse zlato kar se sveti..
Vsi člani SZKP pa so tako povezani med seboj, da so krivi vedno drugi… večina teh članov nima občutka za odgovornost. Prevzeti odgovornost za svoje napake in dejanja, ampak jih enostavno prelevijo na kliente.
Prevzemanje odgovornosti in etika so besede, ki ji večina članov SKZP “še ni jemala”.
Logično, privat pomemben je denar ne pa etika in dobrobit klienta. Psihoterapevti se med seboj scitijo, težko jim prideš blizu…
Več je o tem povedala dr. Sana Čoderl predsednica kliničnih psihologov Slovenije,ki se množično srečuje na obravnavah z zlorabljenimi klienti… https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174983775
V javnost prihajajo tudi zgodbe klientov, ki so jim terapevti iz SFU uničili življenja.. le nekaj zgodb:
Psihoterapija je lahko tudi usodna
https://arhiv.onaplus.delo.si/zlorabil-me-je-terapevt
https://arhiv.onaplus.delo.si/izpoved-bralke-kako-me-je-zlorabila-psihoterapevtka
Ja, trenutno se bije hud boj med interesnimi skupinami, kdo naj bi psihoterapijo opravljal.. več v Tarči tukaj https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174988249
Mislim, da bi bila tragikomedija če bi “psihoterapevte” iz SKZP sprejeli v javni zdravstveni sistem….
ker bi to potem pomenilo, da bi gospod Miran Možina lastnik oz eden izmed lastnikov SFU služil šolnino in ostalo kar pride zraven (kar je logično, ker je to privat ustanova – torej vzamejo vse, ki so zmozni plačati šolnino, tudi če niso emocionalno zreli in potem takem niso zmozni opravljati strokovne terapije), zdravstveni sistem – psihiatrija in klinični psihologi pa bodo oskrbovali kliente, ki bodo prišli iz teh nestrokovnih psihoterapij….
IN SPET SI BO NEKDO NA RAČUN NAS DAVKOPLAČEVALCEV POLNIL SVOJE ŽEPE
Jaz menim, da tukaj logično ni prostora za SKZP “psihoterapevte” v javnem zdravstvenem sistemu.
Drugo bi bilo če bi bila SFU in ostali instituti, ki izobrazujejo državni..
Sploh pa ne vidim logike v tem da se enači SFU in Teološko fakulteto. Saj je prva privat druga pa državna fakulteta. Razlika je v namenu… denarju če hočete….
Tisti, ki se nameravate vpisati na SFU in ostale institute pod okriljem SKZP dajte dobro premisliti, saj enkrat ko prideš v ta sistem težko prideš ven,..
saj se studenti vecinoma vpisujejo z drugačnim namenom kot je dejansko dejansko poslanstvo SFU..(kar ni dobrobit klienta, ampak po ekonomski logiki dobiček, moč, manipulacija.. biznis..)
Saj gre za ogromne investicije časa in predvsem denarja…. za kaj že?
Za poklic, ki ne obstaja, za fakulteto, ki ni priznana v SLO….
predlagam, da po vsem tem dobro premislite ali je vredno v to privat organizacijo investirati vse to..
Sicer pa vsak sam pri sebi ve, zakaj bi se odločila za ta študij… zaradi denarja ( na stiski drugih je najlažje služiti) ali tega da bi pomagal posamezniku in družbi(če je pa ta druga opcija pa ta sistem SKZP ni prava izbira).
Vse dobro..
Biik, 20.03.2018 ob 00:09
Sicer se strinjam s tabo, ampak kolikor sem prebrala tu gor ta SFU vpisuje predvsem ljudi, ki imajo že narejen en “pravi” faks. Torej so morale pokazati nekaj inteligence, da so sploh do tja prišle. Pa očitno jih nekaj mora naučiti, če lahko računajo 70e na uro. Soseda računa sicer 10e manj za 45 min, pa ima polne roke dela in zelo dober zaslužek. Ljudje so zadovoljni, jo hvalijo prek raznih forumov, jim pomaga… Torej kje je tu težava? Očitno jo je fakulteta dosti naučila, hkrati pa ji omogočila vstop na trg dela z nečem, po čimer obstaja veliko povpraševanje. Ni to glavna naloga izobraževalnih ustanov? Pripraviti študente na delo in jim omogočiti čim boljše možnosti za zaposlitev?
[/quote]
V osnovi so težave mogoče tipično slovenske in birokratske, ker prvič, SFU (pri nas) je bila ustanovljena oz. birokratsko požegnana tik pred padcem Janševe vlade nekako v stilu “Janša poskrbi za zveste prijatelje”, in zdaj je na terenu nov igralec, ki cika na javna sredstva (koncesije), ki jih bo odžiral državnim fakultetam in inštitutom. Povsem razumljivo, da se javne ustanove temu upirajo, ker javno zdravstvo naj bi spadalo pod javno storitev socialne države, ne pa pod dobičkonosno nišo za zasebnike. Sosedo ljudje lahko hvalijo po omrežju, toda javno zdravstvo, pod katero spada tudi t.i. mentalna higiena, ne more sloneti na kriterijih všečkanja. Ker zaenkrat še ni regulacije na tem področju, je “mentalna higiena” popolnoma prepuščena trgu in popolnemu naključju, ali bo psihoterapevt predan svojemu delu iz svoje srčne kulture ali pa iz svojega pohlepa. Privat ustanova v osnovi seveda za to razločevanje ni zainteresirana, zato ji uradne ustanove skušajo preprečiti, da bi ona narekovala tempo razvoja tega področja.
Tudi Doba ali Gea College so lahko čisto v redu programi in ljudi marsikaj naučijo, seveda! Slovenija je le premajhna, da bi se iz teh privatnih šol razvili kaki Harvardi in Yali, ki so tudi vsi privat in vsi popolnoma brezsramni zaslužkarji. Ampak ker je Harvard tak gigant, enostavno k sebi potegne in največ investicij in največ briljantnih znanstvenikov. Zgolj zaradi svoje masivnosti. Kot kaka črna luknja. V Slo. to ni mogoče, zato se te privat šole osredotočajo na edino možno – čimveč vpisanih. Kot izobraževalno-raziskovalne institucije pa se ne morejo profilirati, ker jim preprosto zmanjka. SFU pa je padla v prazen prostor in se je lahko nekoliko razkomotila, pa še iz tujine izhaja, torej ni originalno slovenska poslovna pogruntavščina. Zato ima po eni strani boljše zaledje, po drugi pa – zaradi neurejenosti razmer – možnost, da prevzame del javnega denarja za svoje delovanje, kar bi jo naredilo močnejšo. In če postane močnejša kot izrazito privatna ustanova, bo slovenska “mentalna higiena” podvržena v prvi vrsti odločitvam zasebne narave, ne pa stroke, ki jo zastopajo javne (državne) ustanove. Ilustrativno rečeno, pod “javno zdravstvo” bo morda lahko prišlo “zdravljenje z gongom” ali “zdravljenje z molitvijo”. Saj ne rečeš, da komu to ne pomaga, ampak … ali je to upravičeno do koncesij? In največja kritika je ta, da so tehnike psihoterapije, ki jih goji SFU, močno usmerjene v prakso, kar konkretno pomeni, v feel-good psihologijo, površno maskiranje simptomov v privide dobrega počutja. Javne ustanove so namreč skeptične do kvalitete terapevtskih ozdravitev na podlagi skorajda tečajno pridobljenega znanja na SFU.
Zdi se mi, da bo vse odvisno od tega, kako resno – in v katero smer resno: strokovno ali profitersko – bo SFU jemala samo sebe.
… mislim, da samo profitersko… saj je to privat organizacija, katere obstoj je pogojen izključno z dobičkom..
Forum je zaprt za komentiranje.