kaj se mi res že blede?
Hojla, prijatelji…….Brez vas bi pa tale teden hudo težko prestala. Stvari so mi iz minute v minuto bolj jasne in sama nase se jezim, da sem stvari sploh spustila tako daleč.
Ko sem malce prebolela prvo bolečino in šok (po nekaj dneh molka in kratkih odgovorov), sem moža prosila za resen pogovor. Seveda mi je z veseljem ugodil. Natrosila sem mu vsa dejstva in opažanja, on pa mi je zagotovil, da vsega tega sploh ni opazil saj ima rad samo mene in si želi le, da sem jaz srečna in zadovoljna. Ko sem ga vprašala, kako pa bi gledal na vso stvar, če bi jaz hodila k našemu sosedu in počela vse tisto kar počne soseda – potem se je kratko zamislil in priznal, da bi to res izgledalo čudno in neprimerno.
Skratka, ničesar ne prizna in se dela nevednega.
Se je pa nekaj dobrega mogoče le izcimilo – sosede že od prvega *rompompoma* v naši hiši ni na spregled. Sploh ne vem, kako to, ker je tudi mož ni *nič videl*.
Kako bo naprej – ne vem. Čutim neko čudno praznino mogoče razočaranje……………Bog ve, če čas res zaceli vse rane????
Nisi v lahkem položaju, še posebej, da v resnici velja, da človeka nikoli do konca ne spoznaš. Malo čudno je vse skupaj, jaz sedaj ne bi več ostala pri pogovorih, zahtevala bi ločitev, v resnici ne le v besedah, kot grožnja.
Lahko vaju do konca loči, ali pa vaju ponovno zbliža. Uničeno je zaupanje, vera in ljubezen, to pa je menda tudi vse, kar imata zakonca skupnega potem, ko otroci odidejo. Če nimata tega, nimata nič, ostane vama le življenje drug mimo drugega in skupna ekonomska skupnost.
Zdi se mi, da nisi tista vrsta ženske, ki bi bila srečna, da je mož odšel z drugo, potem pa ga, ko se bo vnil k tebi sprejela odprtih rok in bila srečna.
kurec 24cm ima tu kar prav, njej je povedal, zato je ni več blizu, če ji ne bi, bi ona še vedno hodila, le on bi se spremenil.
lp
Forum je zaprt za komentiranje.