Kaj naredi človeka človeškega

Ja, res se to kaže in hkrati odraža kot posledica pomanjkanja samozavesti, samovrednotenja….

V bistvu vsak zase ve ali je recimo pošten/goljuf ali iskren/lažniv ali zvest/nezvest itd.. in nekateri glumijo da niso to kar v resnici so in večina ljudi potem nasede tej glumi-kar pa še vedno ne pomeni, da on tak je.. Po drugi strani imaš pa ljudi, ki ti iskreno povedo kako je pri njih, pa jih ljudje nočejo slišati zaradi nekih svojih umotvorov in ciljev s tabo in te skušajo prepričat v nekaj kar ti nisi.

Skratka-če čutiš človeka, potem tudi začutiš ali je iskren ali glumi. za jasnočutne je to pač naravno lahko.. za druge pa priporočam odpreti oči in ušesa da vidiš in slišiš onkraj besed (zaradi glume večine) primer-internetni sex lovilci, ki lažejo da do njega pridejo, ženske ki lovijo moškega s humorjem ali sexom potem pa to odvzamejo, ker ni pristno itd itn…

Ne, če nisi ubijal, ne moreš razumet morilca itd.. empatija v tem primeru pomeni, da začutiš to, kaj je njega privedlo do teh dejanj-zakaj je ubijal, zakaj je postal pedofil.. je bil on kot otrok zlorabljen tako psihično kot telesno? je bil kot otrok totalno zanemarjen in živel v slabih pogojih? itd itn.. pri empatiji se ne gre za razumevanje ampak zgolj za to da človeka začutiš slišiš.

Tisti ki recimo ni doživel izgube zaradi nesreče ne ve kako je temu človeku in ne more tega razumeti..

citiram exella

Mimogrede je kdo bral knjigo Solaris, oz gledal film?

rose to je neuna trditev, da ženske moške lovijo skozi humor. kje lahko tvojo trditev potrdis? si prisla sama do tega zakljucka, ko ti je tipa zabavna bejba ukradla? resno me zanima, od kje ti to?prvic slisim. prej mi je znano, da humor kaze dolocen nivo inteligence, o tem je veliko materiala kot tudi, da so vodilna mesta zenske s humorjem tezje obdrzale, ker so s tem kazale se na vecjo konkurenco moskim. Menjuješ prisiljen smeh zgrešeni šali s splošnim smislom za humor? hvala za pojasnilo.

https://svetkapitala.delo.si/razno/neverjetno-a-smisel-za-humor-je-ovira-pri-napredovanju/

Zartrose, seveda lahko začuti, da mu je hudo in razume tudi. Četudi brez lastne izkušnje. Drugega človeka seveda začutiš. Seveda razumeš, da in če potrebuje podporo. Ne razumem kaj točno želiš povedati? Vsega vendar ne moremo izkusiti na lastni koži, pa kljub temu nismo imuni na stisko sočloveka.

Empatija seveda ni enako lastni izkušnji. Kot  nek film le gledati ali v njem igrati.

Razumevanje je nekaj, kar se dogaja na nivoju razuma. Empatija pa je čutenje in bolj na nivoju čustev, ni pa pogoj, da znamo ta čustva tudi razumsko razložiti.

To je bilo za Zartrose.

Ni ti potrebno potegniti meje. Na eni strani imaš človeka, ki ti razlaga svoja nagnenja/želje/dogodke iz življenja, na drugi si ti kot poslušalec. Tvoje delo ni, da si sodnik in sodiš, tvoje delo je le da poslušaš in se probaš vživeti v človeka.

Današnja situacija je kot nalašč za to testistiranje. Na eni strani imaš človeka ki je cepljen/prebolel/anti itd. – ravno obratno kot je tvoj pogled na situacijo. Si ga zmožen poslušati in se vževeti v njegov svet? Vživeti brez nekih komentarjev in obsodb?

Ja ja, tisti, ki se sami razglašate za empampatične, ste res nekaj – hladni in preračunljivi.

ne, ampak sem tekom lajfa spoznala tudi take babe.. na monu je bila svoj čas ena precej aktivna pa so ji tipi kar nasedali potem pa jamr čez vse ženske.. nekateri pa humor uporabljajo tudi za krinko-maska šaljivca

Saj govorim da lahko začuti, ne more pa razumeti tega, če ni sam doživel. Empatija ni razumevanje človeka ampak da ga človek začuti, čuti, vidi in sliši takega kot je.. čutenje je v domeni srca, razumevanje pa v domeni uma, kjer pa nastajajo tudi izkrivljenja o nekom (nasedanje glumcu) medtem ko ti srce pove resnico, če le prisluhneš.. ima pa marsikdo zaprto srčno čakro in posledično srce..

Seveda, dokler njegov svet ne posega v moje pravice ali tisti hoče vsiliti svoj svet, da postane edini možen.

Pri tem covid zločinu se gre za nasilje nad ljudmi in se hoče ljudi prisiliti v to, da se v svoje telo sprejme nek tujek, samo zato, ker je v ozadju interes kapitala.

Kot, če bi homoseksualci želeli, da vsi postanemo homoseksualci, sicer pa nismo svobodni. Pa nimam nič proti njim. Drugače.

Če razmišljam na glas, kako je to pri meni, si ponavadi želim razjasniti, kaj se dogaja, kaj občutim, zakaj sem tu, kjer sem. Čeprav ni nujno, da si razložim prav. A iščem neke razumske razlage, povezujem asociacije. Le v primerih, ko je bilo prehudo in so se razvile zamere, pa si tega nisem znala ali zmogla razumsko pogledati, ker je bilo preveč povezano z lastnim preživetjem, dejansko sem se v določenih situacijah počutila preveč izpostavljeno. Takrat mi je situacijo razjasnil šele pogled od zunaj, opisovanje tujih izkušenj, podobnih doživetij, še zdaj sem hvaležna za to izkušnjo, da sem se zmogla vživeti v drugo stran in zavzeti določeno distanco do situacije. Upam, da sem vsaj za silo jasno napisala? da nisem preveč zabluzila.? Razmišljam o tem, da mogoče včasih s tujimi zgodbami nadomestimo manjko izkušenj.

Zartrose, nameravala sem citirati tvoj odgovor.?

meni osebno je to pomoč za povezovanje, prebijanje ledu, sproscenost, stik clovek cloveku.

če humor izgine ko tipa dobi in začne ven bruhat tisto kar skriva za humorjem-se pač ne gre za povezovanje ampak samo za lovljenje. Če primerjam s tistimi ki lovijo s sexom in ga potem odvzamejo, ko dobijo vezo otroke materialno..

Pristni humor pa je zakon! ?

se strinjam. pristni humor je zakon. Ta privede do spontanega nasmeha, kateri prinese carobno energijo.

Stvar je v tem, da se ne da vsega razumsko razložiti.. in niti ni potrebe po tem.. važno da si pomirjena z zadevami, sama s sabo..

nekateri pravijo, da se učijo skozi tuje izkušnje.. vendar v resnici je to le beg pred lastnimi izkušnjami in svojo dušno rastjo.. recimo imaš moškega, ki nikdar ni šel v vezo, se je pa dol dajal z mnogimi.. v vezo ni šel ker je videl dosti razpadlih vez.. vendar sam sebi iz strahu pred koncem veze niti ni dal možnosti, da sam pa bi bil dober partner ki bi s100% trudil za vezo in ljubil svojo drago.. raje izrabil težke izkušnje drugih da ni rabil sam tvegat in se potrudit vsaj za svoj del da bi laufalo.. ker sta v vezi dva pač morata oba za njo skrbet in če drugi pač ne greš narazen. A zase veš, da si naredil vse in še več kaj pa drugi dela pa ni v tvojih pooblastilih in ni tvoja naloga, da delaš namesto njega. zato so partnerski odnosi najbolj zahtevni a največ te naučijo. letanje s cveta na cvet ne ne nauči kaj dosti, ironično še o spolnosti ne..

Ja! hahaha.. no jaz se veliko nasmejim že na račun svojih šalic ki jih spontano vpletem v vsakodnevno dogajanje, kar pridejo .. pa če sem z domačimi ali v službi ali v družbi..

Lastna hvala, cena mala. Najbolj idiotsko je pa točno to – smejanje svojim šalam. No, se vsaj en smeje, drugi se mogoče samo tebi.

Citiram Zartrose, le podelila bi s tabo asociacijo na zapisano, ne dotika pa se neposredno zgodbe o učenju iz tujih izkušenj, ki jo opisuješ v zvezi z nezaupanjem, ko človek želi kontrolo nad situacijo, ker si le takrat lahko zagotovi občutek varnosti. V zgodbi si izpostavila strah pred intimnostjo, kajne?

Letanje s cveta na cvet je na nek način beg. Mogoče včasih človek zbeži, da zavzame distanco ali pa si vzame čas, da zmore na situacijo pogledati od zunaj, da gre ven iz vrtinca. Težave v odnosih nagonsko rešujemo, se učimo o sebi – skozi odnose. Konec koncev je tudi psihoterapevtski odnos v prvi vrsti odnos?

Hvala za podeljeno razmišljanje, lep večer še naprej.

ma kaka hvala, zgolj povem dejstva o sebi, ti pa poveš le to, da nisi sposoben slišati. In to v taki temi!! ? šejm on ju! ?

sem rekla da pride spontano vpleteno v tekoče dogajanje, pogovor.. ma itak da ne boš razumel, si očitno zategnjen in nezmožen slišati, meni je važno, da se mi spontano nasmejimo drug z drugim. Smeh je pol zdravja pa tudi mladost ohranja hehehe…