Irian Džaja z Zvonetom Šerugo
Sem vesela, da so se končno oglasili tisti, ki imajo informacije, pa čeprav iz druge roke. Tisti rek: s čim manj napora čim več denarja velja za večino človeštva, na žalost, in sploh nisem presenečena. o ja morda bo res bolje, da se na potep odpravim sama oz. še z nekom, da bo ob večerih bolj pestro :)))
Lp Tina
Pozdravljena!
Pred dvema letoma sem se prijavila za potovanje z Zvonetom po Namibiji. Dobivali smo se na sestankih v Ljubljani in se dogovarjali kako potovanje izgleda. Ker je visja sila onemogocila, da sem se potovanja dokoncno udelezila, sem tako ostala doma.
Svetujem ti, da se prijavis, pozanimas in izves vse o potepanju. Zvone je zelo odkrit, na sestankih vam bo povedal, kam vse gre denar, tudi povedal bo, koliko vzame on, nic ni hlinjenja in nategovanja, enostavno vsi vemo, da mora tudi on nekaj zasluziti in to tudi on odkrito prizna. Pojdi na nekaj sestankov in nakoncu lahko se vedno odpoves.
Sama pa ti naj povem, da ce bi imela ta trenutek toliko denarja, da se odpravim z njim kamorkoli, nebi cisto nic razmisljala. V skupinah se imajo neizmerno dobro, veliko vidijo in marsikaj dozivijo, tako so mi pripovedovali tisti, ki so z njim to doziveli.
Lep pozdrav
Halo, dragi moji, Zvone Šeruga tukaj … pa res, kaj če bi še jaz kakšno rekel?!
Takole je glede dame, ki sem jo baje pustil na cedilu v Vietnamu: res je, gre za 32 letno pravnico, ki je ostala brez prtljage – kot je v takih primerih jasno, zbere cela skupina denar, da kupimo najpotrebneje in gremo na pot – naj petnajst ljudi tri dni čaka v hotelu na en kovček? Toda njen je bil vreden MNOGO, dizajnerski in naša ponudba ni prišla v poštev. Tudi naša družba ne, ker smo že prvo noč prežurirali s harmoniko v hotelu in revica ni mogla spati. Celotna skupina je bila zelo zadovoljna, da se je gospodična odločila za samostojno pot; dejansko ji nismo bili primerna družba. In prepričan sem, da bo imela težave tudi v katerikoli drugi skupini.
Pa vodič Khas na Irianu je tudi zanimiva zgodba, v dveh svojih knjigah pišem o njem. Pokvarjen človek, katerega prvi cilj je turista ogoljufati. Dvakrat je poskušal, z zelo omejenim rezultatom. Razumem, da me nima ravno na dobrem glasu in se na daleč umakne vsakomur iz Slovenije. Kar je zelo dobra novica za Slovence!
In baje, da tudi jaz nisem na dobrem glasu, kot berem v enem pismu. A verjamem, da človek, ki to govori, še nikoli ni bil na moji turi. Ali pa eden tistih zelo redkih, ki imajo težave sami s sabo, celo skupino in življenjem nasploh. In zatem govorijo neumnosti – laže je kriviti kogarkoli drugega kot sebe samega. Sopotniki, ki me imamo pa res možnost spoznati, pa … hej, mislim, da postajamo vse večja družina prijateljev in edino njihovo mnenje mi je zares pomembno. Mnogi potujejo le še z mano. So res tako zelo neumni ali vedo kaj več od kljukcev, ki trosijo neumnosti doma in od daleč??
Irian Džaja z mano? Absolutno, zelo primerna za vsakega normalnega popotnika s smislom za avanturo in prijetno druženje. Izkušnje niso potrebne, dovolj je mojih. V lastni režiji pa jo lahko priporočim res le najbolj utrjenim. In če boste zares stiskali, boste morda prišparali kakih deset odstotkov pri končni ceni. Če vas Khas & druščina ne bodo nategnili – kar pa je malo verjetno. Če ste omejeni s časom, pa nimate šanse v štirih tednih doživeti za petsto jurjev vsaj približno toliko, kot vam lahko nudim jaz. Zveni samohvalno, ampak Irian ni kraj za zbiranje začetniških izkušenj. Sicer pa poglejte na http://www.zvoneseruga.com, marsikaj piše tudi tam.
Ponovno Zvone Šeruga … in še en odgovor. Glede plačevanja domačinov, da nam plešejo itd. Da, vedno in povsod! Plačam! Pošteno, na vseh poteh. Tudi za spanje, nosače, fotografiranje, vse v enem kosu vaškemu poglavarju, ki denar razdeli naprej. Vse je vključeno v ceno in nihče od sopotnikov v vasi nima tistega zoprnega cenjkanja za vsako fotko posebej.
Se vam zdi nepošteno? Goljufanje sopotnikov, ker ne čakamo tedne dolgo, kdaj bodo vaščani morda dobili navdih ali spontano zaplesali od samega navdušenja, da nas vidijo? Da, tudi to se zgodi – a predvsem zato, ker me poznajo, ker smo marsikje res že prijatelji in ker vedo, da sem do njih do skrajnosti pošten. Žal, njihova golota, drugačnost ali folklora sta praviloma edino, kar lahko ponudijo in prodajo. In zaradi njih – ne zaradi letališč, hotelov in restavracij v mestih! – hodimo na drugo stran sveta. Dobro vedo, kaj pomeni denar in hudičevo zelo ga rabijo. V mojem primeru ga morajo zaslužiti, delajo zanj, nekaj nam ponudijo in mi jih za to plačamo. Dragi moji, zamislite se nad sabo, če se vam zdi, da vam morajo biti na voljo zastonj, ker so pač divjaki, mi pa njihovi najljubši gostje. Čas romatničnih zgodbic je minil in male in velike laži svetovnih popotnikov, ki se jim vsa čudesa sveta dogajajo tako zelo spontano in ah in oh le zaradi samega ljubega gostoljubja in ljubezni domačinov … pardon, ampak to so še vedno le laži in cenene zgodbice. Ali pa znak izkoriščevalske nezrelosti popotnika, ki mu ni težko živeti na račun revščine nekoga drugega. Hvala bogu, sicer z izjemami a vseeno: bogati smo, v primerjavi z njimi nedosegljivo bogati in kot take nas tudi vidijo. Vsaj v tistih bežnih trenutkih, ko lazimo skozi njihove vasi in dvigamo fotoaparate.
Brez skrbi, ne kvarim jih, če jih za njihovo delo plačam. Prepozen sem za to. Le karkoli drugega bi bilo pokvarjeno!
Zvone!
Sicer verjetno ne bova nikoli sopotnika na tvojih potovanjih, ampak vsaka ti čast!
Povedal si na glas, da te zadeve delaš zaradi denarja in da tudi ostali, vključeni v tvoja potovanja, to delajo zaradi denarja.
Jasno je, da si povedal čisto resnico, ki velja vseepovsod, ne samo na Irian Džaji. In da vsi, ki se hvalijo, s kako malo denarja so prišli skozi na svojih poteh, ali so sedeli v mestih in pili pivo, ali pa so plačali cene, kakršne pač so.
Da ne bo pomote, niti ne vem, koliko zaračunavaš, niti, kakšne so tvoje poti. Konec koncev me to niti ne zanima. Tudi nikoli se nisva srečala…
Skratka, bravo!
lp
bv
Kiri, nisi napisala, kje v Turčiji si bila. Če sta bila to Antalya ali podobna mesta in Carigrad, ti predlagam, da greš malo proti vzhodu. Dyarbakir, Van, Erzurum, severno od Erzuruma, če bi znal, bi to dvakrat podčrtal, Sanli Urfa, Sivas, kaj bi našteval. Prepričan sem, da boš po taki turi sama ugotovila, kje je razlika. Saj Turčija je sedaj bistveno bolj varna, kot pred leti, tako da se ti ni treba ničesar posebej bati.
Potem pa naprej. Če pa si hodila po teh ali podbnih turških pokrajinah, oprosti za paternalizem.
lp
bv
Zvone!
Pišeš o neprilagodljivosti poptnice ki je šla s tabo v Vietnam.
Bom pa še jaz povedala nekaj o tvoji prilagodljivosti.
Pred parimi leti smo šli skupaj od Litije do Čateža. Bilo nas je za cel avtobus (v organizaciji Radia Dur). Po prehojeni poti je bila na koncu proslava, po proslavi predviden odhod domov. Pa smo bili že vsi v avtobusu, le še nekdo je manjkal. Kdo? Zvone seveda! Pa smo čakali dve uri. Po dveh urah čakanja si se le primajal od ne vem kje in zelo arogantno vprašal da če tebe čakamo in da naj gremo kar brez tebe domov. Toliko o tvoji prilagodljivosti. Ker če človek potuje s skupino se nekako drži tega kar je dogovorjeno in v tem primeru si bil ti član skupine, ki se tega nikakor ni držal.
Samo toliko sem hotela povedati, da ne verjamem, da ta punca ni bila toliko prilagodljiva da jo je bilo treba samo tam pustiti.
LP
Tina
Hej, hej, Tina … a veš, da se prvič v življenju takole dopisujem – in je kar zabavno. Res je, kar se tistega pohoda tiče … vsaj dve uri sem zamudil, sveto prepričan, da me nihče ne čaka in tako je bilo navsezadnje tudi dogovorjeno. Pohoda nisem razumel kot športno prireditev v stilu: kdo bo prej v cilju, temveč kot priložnost za druženje in spoznavanje ljudi – tudi in predvsem s prijaznimi domačini v zidanicah. Žal pa sem bil očitno res edini tovrstni v skupini. Glede arogantnosti v avtobusu: če ti nisem bil všeč, si si vsakršen moj stavek pač razložila po svoje. Zagotovo pa ni bil aroganten – ni moj stil!
Ja, in glede sopotnice iz Vietnama: tisto je bila ena mojih najboljših skupin, še sedaj se mnogi dobivamo in se imamo radi. Le o tisti Nataši ni ne duha ne sluha. Ne zaradi mene, niti slučajno! In niti slučajno je nisem (ali nismo!) pustili na začetku poti, še nikjer in nikogar nisem! Že kar nekajkrat pa smo podobno izgubili prtljago in postopek je jasen: iz skupne blagajne nakupimo nesrečniku vse potrebno in nadaljujemo pot po programu. A mladi dami se je zdel pomembnejši kovček kot cela skupina in pot pred nami. In se je torej odločila čakati in zatem nadaljevati sama. Povsem prostovoljno in v dogovoru z mano. Spoštujem odločitve zrelih 32 letnih pravnic.
In kaj bi, draga Tina, rekla, če bi celo skupino poslal za teden dni samo v plemenske hribe, jaz pa bi čakal kovček na letališču? Če bi ti bil to dokaz moje odgovornosti, ti res iz srca odsvetujem vsakršno druženje z mano …
Lep dan ti želim Zvone http://www.zvoneseruga.com
Uh kakšno razpravo sem povzročila s povsem nedolžnim začetniškim ( po moje ovohalnim ) vprašanjem! Je kar zanimivo res :))) No ja končno sem le dobila nekaj za začetek uporabnih informacij, ampak zanima me pa Zvone ali res ne bi vzel v Indonezjo nekoga, ki še ni bil izven Evrope? Me firbec matra čisto tako, mimo vrste 😉
Lep večer vsem, jest grem pa žurat, yes
By by
Tinkarca, upam, da je bil dober žur … jasno, na pot pa lahko greš tudi brez izvenevropskih izkušenj, vsaj pol mojih sopotnikov jih nima. Je pa zelo pomembno, da se pred odhodom dvakrat dobimo, zelo natančno predstavim potovanje in napornosti, potem pa se šele odločiš. In podpiševa pogodbo, da ti je jasno, za kaj sploh gre in kaj ti lahko zagotovim jaz. Bolj kot izkušnje je za iriansko turo pomembna tvoja fizična pripravljenost, predvsem pa je za kvaliteto skupine zelo zaželjeno, da si luštne in odprte sorte človek. Včasih slišim neumnosti o selekcijah, ki jih delam, pa parov ne jemljem, pa starejših ne, pa samo mlade punce, pa vsako seveda dol dam … da im se riječi pozlatile! Jasno, delam selekcijo, ker je običajno preveč prijavljenih in na tako turo ljudi ne jemlješ po abecednem redu. Vendar je to selekcija ne zaradi nekih mojih bolnih idealov, temveč zaradi kvalitete same skupine. In predvsem v interesu skupine! Odhajamo zelo bogu za rit in vam, predvsem vam, ne bo vseeno, s kom se boste tam znašli in kako se boste prav zaradi tega imeli.
Eto, izklapljam se iz nadaljnih razprav, bilo je luštno in zabavno, če kogarkoli zanima kaj več, pa me lahko dobi na http://www.zvoneseruga.com. Pa lep pozdrav vsem skupaj
Zvone
Ja, pa nekateri nažalost na veliko razglašajo svojo pristranskost in so v svoji ozkogledosti pač nagnjeni k takojšnjemu obtoževanju.
Zvonetu pa kapo dol dam, ker je sploh pripravljen hoditi na pot z nekakšnimi nežnimi turisti. Jaz se s takšnimi sploh ne bi ukvarjal. Kar vprašajte se komu je sploh treba trpeti neke muhe in kaprice tečnih ljudi, ki se ukvarjajo bolj sami s seboj, kot s potovanjem, ki naj bi mu namenili svoj čas in denar.
Povsod berem in poslušam kako je koga ena od agencij nategnila in ga okrog prinesla. Itak, vsak misli, da je njegov denar svet in da bo zanj dobil karkoli mu srce poželi. Samo tlesknil bo s prstki in vse mu bo postreženo na pladnju. In na rokah naj bi ga nosili. Pa kaj še!
Kdorkoli ima količkaj želje, da bi potoval, raziskoval svet in spoznaval kulture, naj si oprta nahrbtnik in se na dolgo in široko ogne turističnim agencijam. Toda takrat naj se dol vsede, vzame kalkulator v roke in izračuna koliko ga bo potovanje v lastni režiji prišlo. Če ima osebek dovolj denarja, je vse v najlepšem redu. Če ga pa nima, naj gre rajši v toplice. Menim namreč, da tečni, nepotrpežljivi in neprilagodljivi ljudje niso primerni za potovanja.
Škoda je Zvoneta, ker se trudi, da bi nam v Slovenijo prinesel košček drugačnosti, ker ga doma čakajo ljudje, ki v njegovih potovanjih vidijo le kost za glodanje.
lp,
Robi
Robi, nisem prepričan, da si gospa referentka v kateremkoli uradu izbira stranke, ne glede na to, kakšne so. To je pač del njene službe.
Tako, da mi ni jasno, od kod tvoje romantično gledanje na Zvonetove težave in mnenja.
Tako pač je, če je nekdo profesionalec in s s tem služi kruh.
Pohvalno se mi zdi, kot sem že napisal, samo to, da si to upa povedati na glas.
lp
bv
Pozdravljeni!
Sedaj bi se jaz rada kaskno vrstico dodala.
Ze res, da si gospa referendka ne izbira strank, toda roko na srce, pa si jh nebi, ce bi jih lahko?
Sevada, vsak bi izbral sodelavce, ce bi imel to moznost, toda vecina nas pac nima sans, da bi to lahko poceli.
Tako Zvone izbere ljudi, ki potujejo z njim, ker ima te moznosti, ker to lahko stori.
Ker se na njegove ture, potovanja prijavi vedno veliko vec ljudi, kakor jih lahko vzame s seboj, ima pac moznost selekcije. Vsak normalen bi jo neredil. Kdo bi peljal vsakega osla, ki mu ne more zaupati nekam v divjino, kjer bo poslusal njegovo jamranje tri tedne? Pa dva frisno zaljubljena golobcak, da se bosta cele dneve kregala, zakaj nekdo od njiju ni vzel s seboj naslonjaca, ki bi ga tako presneto rabila. Frkljo, ki joka, da se ji je zlomil noht na mezincku, ….
Da pa nekdo z svojim delom sluzi kruh, vsaka mu cast, da si ga sluzi posteno. Logicno je, da mora nekaj zasluziti, ce se tri tedne muci z skupino ljudi in zanje tudi delno odgovarja, ce ne drugace ze z svojo vestjo, nekateri to pac razumemo. Kdo na svetu se danes naredi kaj zastonj?
Tistih bornih nekaj tisocakov, ki jih zasluzi Zvone z vodenjem skupin, le to vidite, ne vidite pa priprav, odgovornosti, dela, truda. Je to spet nas nacionalni sport, fausija?
Lep pozdrav
Bojan,
čisto ponesrečeno opletaš s svojo primerjavo Zvoneta z referentko v kakršnemkoli že uradu.
Referentka v nekem uradu je eno, drugo pa je nekdo, ki se obveže, da te bo varno pripeljal nekam in še nazaj. Tega se ne da primerjati. Sploh pa popotniku, kakršen je Zvone, ni treba igrati psihiatra, psihologa, družinskega svetovalca in kaj jaz vem kaj še vse, ko se z nahrbtnikom na hrbtu in s kopico turistov ob sebi trudi, da bi prispel do cilja nekje bogu za hrbtom. V tem ne vidim nič romantičnega, o čemer pisariš ti, temveč nekaj, kar zahteva trezno in premišljeno ravnanje, kjer se selekciji preprosto ne da izogniti.
lp,
Robi
Zadnja sprememba (12-12-03 15:50)
Napisanega je bilo veliko in moram priznati, da ste nekateri HUDO nastrojeni proti Zvonetu. Pa čeprav se po večini oglašajo samo tisti, ki z njim sploh niso potovali.
Tudi jaz nisem. Vendar pa sem pred mesecem dni prišla iz Namibije, katere program je bil v bistvu Zvonetov program. Po poti me je vodil 5er – veter, ki je med drugimi eden izmed vodnikov, ki vodijo TUDI za Zvoneta.
Nimam kakšnih hudih izkušenj s samostojnim potepanjem po svetu. Vendar lahko trdim, da nisem neka hotelska pička, ampak lahko mirno prenesem nekajdnevno netuširanje, samostojno pripravljanje hrane, vsakodnevno postavljenje in podiranje šotorov ali pa spanje za cesto in še marsikaj. In vse to dobiš IN Z VESELJEM SPREJMEŠ na tovrstnih (beri Zvonetovih) potovanjih. Dvomim, da bi se imela kaj dosti drugače, če bi potovala individualno. Tudi prišparala nebi kaj dosti. Če pa zato, ker nekdo dela VSE MOŽNE rezervacije, ureja zavarovanja, se dogovarja z agencijami po svetu (vsega vedno NI MOGOČE opraviti čisto sam!), prevzame tudi nekaj odgovornosti, in še MASO drugim stvari, zasluži tistih NEKAJ 10.000,00 SIT po glavi naj jih pa kar. Z veseljem mu jih dam. Ampak zato vam res ni potrebno pljuvati po ljudeh in blatiti njihovih programov. Pa tudi, če tako samo svetujete nekomu.
Ker slučajno vem in tudi računam na to, da bo ta-isti 5er vodil septembersko odpravo na Irian, srčno upam, da uspem do takrat zbrati cekine. Z Zvonetom pač še nisem potovala ampak s Petrom sem in zato vem, da bo super. Priznam pa, da če bi bil edini izbor Zvone, tudi nebi razmišljala ali ja ali ne. Konec koncev si še pred začetkom še kako dobro seznanjen kaj te čaka.
Lep pozdrav!
Edi
PS: Pozabila sem povedati, da smo se imeli va Namibiji bogovsko. Bilo nas je 10 in res smo postali prava mala družina. Upam, da bomo še potovali skupaj!
… trla baba dan, da joj prođe dan …
Tako nekako je šla ena jugo pesem. Vidim, da nekateri to počnejo še zdaj
Delati z ljudmi je težko. Sploh z nekaterimi. Iščejo napake, malenkosti, zamere …
Očitno tako mora biti. Zvoneta Š. še nisem imel priložnosti srečat. Žal. Ne vempa, zakaj nekateri tako z veseljem udrihajo po njem. Ne vidim nič slabega v organizaciji potovanj v džunglo. Za cash – jasno!
Se spomnim postov od lani, ko se je na veliko “šimfalo” čez Z.Š.. Večina brez nekih utemeljitev. Baba čula – baba rekla. Ne bom trdil da je to tipična slovenska lasnost, verjetno jo imajo tudi naši sosedi, samo pri nas je tega res tolko…. , bi lahko izvažali.
“Pametni razpravljajo o idejah,
povprečneži o dogodkih,
omejeni pa o ljudeh.”
(Hyman Rickover)
Lep pozdrav vsem popotnikom – za katere sem vedno verjel, da so najbolj “širokogledi”.
__________________________________________________________________________________
“Ob sebi ne trpim ljudi, ki ne delajo napak. Še manj pa trpim ljudi, ki nenehno ponavljajo iste napake.”
(NN)
pozdravljeni
Tudi jaz menim da pljuvanje po ljudeh ki jih niti ne poznas ni primerno-se najmanj pa v javnsti.Glede Zvoneta pa bi rekel da ga pljuvajo le tisti ki se nikoli niso potovali z njim in tisti ki nikoli se niso prebrali kaksne njegove knjige.Prav tako se nihce ne zaveda koliksna je odgovornost ki jo prevzema,koliko je v to vlozil, da ima popotniskih izkusenj toliko kot le kdo v tej državi,ter da niti kaj veliko ne prisparas če gres v lastni režiji. Poleg tega pa nj omenim dejstvo da je včasih družba pomembna bolj kot kraj sam,zato mora malo selekcionirati ljudi s katerimi potuje.Veliko sem prepotoval sam, sedaj pa se je vsaj nekdo spomnil sestaviti in voditi izlete tja kamor le ne zaide sleherni turist z viso v žepu.
tebi Zvone pa želim se veliko dobrih skupin in čim manj nevoščljivosti.
jaka
Forum je zaprt za komentiranje.