Irian Džaja z Zvonetom Šerugo
Torej o odzivu domačinov na Šerugova potovanja samo tole. Kaj pomeni, če ti lokalni vodič (konkretno Khas iz Sentanija), ko sliši, da si iz Slovenije in poznaš Šerugo (ki ga seveda najprej on omeni), ponudi 10x višjo ceno za treking kot drugi vodiči? Pa še letalsko karto iz Jayapure v Wameno in nazaj hoče, pa neke čisto nepotrebne kuharje in nosače naj bi bilo treba vzeti in seveda plačati…
Nimam namena karkoli govoriti proti skupinskemu potovanju, ker je vprašanje postavljeno na počitniškem in ne na popotniškem forumu. Pa še Tinkarca se je že odločila za tak način potovanja. Prav tako nimam nič proti Zvonetu. Pač še ena agencija s svojo ponudbo, od nečesa je treba živeti.
Toda če plača celo vas, da se našemijo v buče in kazuarjevo perje ter pobarvajo obraze z bojnimi barvami in vtaknejo prašičje čekane skozi nos, da uprizarjajo neka praznovanja in medplemenske vojne, čeprav jih sicer nikakor ne bi, je to “gringovski” (izraz sem si z enakim pomenom sposodil iz teme o srednji Ameriki) turizem. Toda posel je posel in za zadovoljstvo svojih potnikov je treba izpeljati program, pa naj stane kar hoče… Tako doživetje bo sicer za potnike še vedno neskončno zanimivo, vendar nič bolj pristno, kot če bi se zgodilo na odru kakšnega našega gledališča.
Tinkarca, koliko časa pa naj bi to potovanje trajalo in za kakšno ceno?
Tinkarca, mogoče je moj zadnji odziv napisan malo preveč negativno, zato še tole.
Zahodna Papua je vsekakor dežela, ki jo je vredno videti in doživeti. Če je zate potovanje s Šerugo edina možnost, da prideš tja, jo na vsak način izkoristi. Posebno, če se ti tudi cenovno izide.
Me pa še vedno zanima, koliko časa in za kakšno ceno.
Živjo Vito!
Nič se bat, da je tvoj post zvenel preveč negativno – mi je zelo všeč, da nekdo konkretno napiše svoja doživetja in izkušnje pa tudi če so le te negativna.
Čas potovanja ni natančno določen – v njegovem katalogu piše, da naj bi bila odhoda maja in septembra, cena približno 500 000 sit, za 29 dni, v ceni naj bi bilo vključeno vse.
Do sedaj sem se potepala le po Evropi, pa še to po bolj “domačih” deželah, kjer se počutiš nekako varno, saj nap. s Španije ni noben problem priti nazaj domov, tudi izgubiš se bolj težko. Vendar sem se počasi naveličala naše ljube Evrope, vem, da še zdaleč nisem videla vsega ampak začelo me je vleči na druge celine. Zelo me mika Peru tja bi šla za dober mesec – špansko znam ( no ja toliko, da me ne bi mogle ravno prodat) ampak zdi se mi, da mi manjka še tisto malo poguma za samostojno potovanje tako daleč od doma. Zato me mika to potovanje na Zahodno Papuo – da bi videla drugačne ljudi, deželo, običaje, zraven tega pa morda še videla,da potovaje ni tak bav bav in bi naslednjič odjadrala sama dogodivščinam naproti.
Se strinjam, da je to pač še eno potovanje z agencijo, vendar upam, da je le drugačno od instant hotel zadev, ki mi gredo na bruhanje – saj veš o čem govorim : hotel mini umazana plaža + all inclusive, da se ga folk potem samo nažira tistih 10 dni, ko so tam. Potem pa pridejo domov in so vsi navdušeni in zrejeni za kakih 5 kil, ko pa jim ti poveš kako si užival na osamljeni plaži ob ognju na Korziki in z užitkom jedel makarone, so pa vsi začudeni – le zakaj nisi šel v hotel, tam je vsega dovolj, pa še ful pocen …
Me pa zanima tvoje potovanje po Zahodni papui – si šel sam tja, izkušnje, kakšna neprijetna doživetja, …? Uh saj jaz bi tudi rajši šla sama ampak res nimam izkušenj s potovanj po daljnih deželah, no ja upam,da mi uspe zbrati dovolj denarja potem pa bo že nekako šlo – s skupino ali brez.
Lp Tina
Živjo Pero,
katalog sem dobila na njegovem potopisnem predavanju. Lahko pa greš na njegovo stran zvoneseruga.com, sicer je trenutno v predelavi, vendar tam še vedno najdeš njegov e-mail naslov kamor mu lahko pišeš. Če hočeš pa ti lahko napišem njegovo telefonsko številko iz kataloga, saj bi ti že sedaj samo sem katalog posodila naprej. Morda bova pe še sopotnika, kaj se ve?
Lp Tina
Verjetno bom spet spodbudil debato – potovati z agencijo ali ne, pa bom vseeno napisal svoje izkušnje s temi zadevami.
Maroko – nas je stalo 60000 SIT na osebo za 10 dni, vključno s cepljenji in rent a carom, spali smo v “hotelih” – na posteljah. Nomad kot “popotniška agencija ponuja za 230.000 SIT za en mesec samo prevoz in “organizacijo”, karkoli to že pomeni.
Indija – stalo naju je vse skupaj 300.000 po osebi, skupaj z avioni in rent a carom (2x po 10 dni), naredila sva skupaj cca 11000km od tega 2000 z avionom, Kompas nudi 14 dni za 350.000 naredijo pa manj od tretjine najine poti (jodhpur, Jaipur, Agra) Midva sva šla na jug, običajno turo in proti Lechu, vključno z McLeod,…
Brazilija – imela sva smolo zaradi ekonomske reforme tam, stalo naju je 800.000 SIT za en mesec (čas ko sta bila real in dolar 1:1), njihove agencije so ponujale najino turo (airpasi 5 letov,…) za cca 2 mio SIT
Turčija – Oskar ponuja svojo turo za cca 3x višjo ceno kot sem plalač sam za primerljivo pot, bil sem tam 3 ali štirikrat
Kamčatka – tam je voden izlet 100 USD na dan brez prevoznih stroškov, midva sva plačala četrtino te cene – da ne bo dilem, tam hotelov ali prenočišč sploh ni (šotori)
Izrael – samo tretjerazredni hotel stane 120 USD na noč – v znanih krajih. Agenciji plačaš dvakrat toliko, kot porabiš sam.
Je pa tudi druga resnica, da se moraš za tako pot pripravljati najmanj 5 mesecev. Intenzivnega dela, do 2 uri na dan. Prebereš kaj, zgodovina, Thorntree, trenutna politika, podobne zadeve. Tako da vsaj to veš, kam in kako iti. Narediš si potovalni načrt, kjer v grobem postaviš osnovne časvne okvire in tako naprej. Skratka, kar precej dela, pa to tudi resnično vsakič opraviva.
Zato pa res ne potrebuješ nekih vodičev, ki bi ti potem vezali otrobe, pa tudi denarja ti ni škoda za tisto, kar vidiš.
Tinkarca, vse to nakladanje je namenjeno samo nečemu: ne razmišljaj preveč, pripravi se in pojdi. Za začetek bi ti pa vseeno svetoval kako turčijo, maroko ali izrael, pa tudi srednja amerika (tam sam še nisem bil) je verjetno kar dobra.
pogum!
lp
bv
No, saj 500.000 je kar realna cena. Če upoštevam, da samo polet iz Evrope v Indonezijo (150-170 ksit), notranji let do Jayapure (cca. 600 USD) in lokalni polet do Wamene v obe smeri nanesejo skoraj 300.000 in da mora cena pokrivati tudi njegove stroške potovanja in da mora kakšen tolarček še Romani prinesti, sploh ni tako veliko.
Kar se tiče porabe na Papui – midva sva skupaj (2 osebi) porabila 534 USD za 22 dni bivanja tam. V tem je zajeto vse – hrana, spanje, lokalni prevozi, darila za gostitelje v vaseh, trekingi, najem avtomobila, fotografiranje domačinov…. Torej manj kot 300 dolarjev na osebo.
Sva pa nekaj 100 dolarjev prihranila na poti nazaj s Papue, ker sva potovala z ladjo do Timorja, namesto da bi letela na Bali ali Javo.
Moram reči, da si kar pogumna, če je to tvoje prvo potovanje iz Evrope. Saj v skupini se nimaš česa bati, zato pa pričakuj hud kulturni šok.
Izkušenj s potovanja po Papui je veliko. Ne bi tukaj življenjepisa pisal, mogoče lahko kaj konkretnega vprašaš. Negativnih izkušenj pa nimam. Razen morda komarjev v Jayapuri in Sentaniju, ki so precej malarični. Saj potem v Baliemski dolini jih ni, ampak Jayapuri se na poti do tja ne moreš izogniti.
Aja, in preden dobim odgovor o “gringosih”, ki zapravijo gore denarja na poti. Človek gre lahko nekam, se vozi iz mesta v mesto, tam prešpara nekaj dni in gre naprej. Takih popotnikov sem srečal kar nekaj.
Lahko pa planiraš poti tako, da se izogibaš mest, tudi tam, kjer so in greš tja, kjer avtobusi ne vozijo, (da ne bo dilem – tudi v Evropi je kar nekaj takih področij), kjer te ne cukajo domačini ali “domačini” za rokav in ponujajo prenočišč, takrat pa so tudi popotni stroški bistveno drugačni. Tako da sem kar nekajkrat srečal papuance, kot jih pozna Vito. Samo da ne v Papui, pač pa tam, kjer se zbirajo “ruzakarji”, ki gredo za tri fičnike gledat vas domačinov. Je pa vprašanje verodostojnosti takih naselij. Da ne bo pomote, tudi sam hodim gledat (včasih) take vasi.
lp
bv
Tinkarca, tale Zavt se je mogoče res malo grobo izrazil, ampak v bistvu ima prav. Saj sem ti tudi sam (na precej bolj previden način) napisal, da si pogumna, ker si za prvo pot iz Evrope izbrala Papuo. S tem sem mislil, da je ta dežela tako hudo drugačna, da te res čaka močan kulturni šok.
Že potovanje v “normalne” izvenevropske države ti da izkušnje, ki jih v deželah zahodne civilizacije ne doživiš. Zahodna Papua pa je na nek način šokantna celo za same indonezijske (javanske) okupatorje, ki jim ta dežela sicer ni prav daleč.
Tudi Bojan ti je predlagal, da si prej naberi nekaj koristnih neevropskih izkušenj. S tako nabranimi izkušnjami pa potem le pojdi tudi na Papuo. Takrat mogoče ne boš več rabila spremstva skupine in bo doživetje zato toliko lepše in pristnejše.
Preživela izpit – in ostala pri zdravi pameti, no ja recimo :))
Glede tega potovanja v/na zahodno papuo se kar strinjam, da bi bil sigurno kulturni šok, kot se reče baje. Ampak saj je trekinga po džungli samo 1 teden. Glede kondicije ni problemov, se moram pohvalit, da me moj naspidiran pes dobro trenira vsak dan po par kilometrov v hrib :)) Plezat tud znam – če sem prilezla skozi Gačnk pa še hujše grape bom pa tud tam v skupini hodila. Saj vem, da boste rekli pa deževni gozd je drugačen – ampak se najde tudi v Sloveniji hudo težke terene, na srečo jih poznale malokdo, saj brez izkušenega vodiča ni šanse, da prideš skoz. Triglav je mala brezvezna zajlasta malca. ( se oproščam, če pišem tako ampak se mi ne da mislit slovnično 🙂
Pa še denar je malo problem – kamorkoli greš moraš zbrat veliko denarja in zaenkrat se mi zdi, da bi za tistih 500.000 + še nekja, v skupini dobila največ : 1 teden trekinga, par dni z barkačo po otokih, Bali in par dni počitka na otoku + vsa zavarovanja. Ker imam pač trenutno polno glavo študija + služenja denarja za take norije + vsakodnevega laufanja se mi po pravici povedano ne ljubi še cele večere preživet za računalnikom in knjigam ter iskat informacij. Pač bi bila rada enkrat malo bolj “komod”, že za Evropo sem vedno imela cel strateški načrt, kaj bi bilo šele za kakšno Mehiko. Aja V/na Zahodno Papuo pa tudi pod razno ne bi šla kar sama takole prvič – potem bi mi pa lahko rekli, da sem nora – upravičeno!!
No ja tole zaenkrat – Vito se bom najprej malo pozanimala o Zahodi Papui in te bom potem, kaj vprašala, sedaj bi brcnila z vsakim vprašanjem popolnoma v temo. Itak pa je do potovanja skoraj 1 leto, kaj se ve kaj se bo do takrat še zgodilo – kam nas bo zanesla pot.
Lep večer Tina
Tinkarca, čestitam za uspešno opravljen izpit.
Treking po džungli in plezanje…. Pozabi. Na Papui (konkretno se to dogaja na območju Baliemske doline) trekingi potekajo med vasmi, po stezah, ki jih tudi sicer uporabljajo domačini. Cest tam ni, vse opravijo peš, zato so temu primerno speljane tudi steze – nobenih pretiranih strmin in dobro uhojene. Fizično tak treking ne predstavlja omembe vrednega napora.
Večji problem je, da je to popolnoma drug svet, s popolnoma drugačno kulturo.
Kiri, prav nobene nesramnosti ne vidim v tvojem vprašanju. In tudi prav imaš, ravno ta drugačnost je glavno bistvo takega potovanja.
Najmanjši problem se je usesti v letalo in odpeljati tja. Skoraj tako enostavno kot z vlakom v Kamnik.
Hotel sem samo opozoriti na velik kulturni in civilizacijski preskok na tem konkretnem potovanju. Zavedati se je treba, da je tamkajšnje življenje (brez pretiravanja) neka mešanica kamene dobe z vdori sodobne civilizacije. To pa pomeni, da se mora popotnik tam odreči marsikateri svoji navadi (razvadi) in marsikateri sicer samoumevni ugodnosti naše civilizacije ter prevzeti in upoštevati (tukaj pa lahko gre, vsaj posredno, tudi za preživetje) običaje lokalnega prebivalstva.
Tinkarca je omenila, da iz Evrope še ni potovala, zato se mi jo je zdelo pomembno opozoriti na to. Sicer pa samo poglej malo po forumu, kakšna eksotika se nekaterim zdi že Djerba, ki je dejansko samo nekakšen zahodnjaški turistični geto. Kaj šele, da bi šli malo okrog po deželi. Pa kulturni šok, ki ga tudi izkušeni popotniki doživljajo ob obisku Indije, na primer. Papua je še za nekaj krepkih stopenj drugačna in na to se je treba pripraviti, tudi s postopnimi potovanji v vedno bolj “eksotične” (se opravičujem za neprimeren kolonialističen izraz) dežele.
Pri tem ne mislim samo na preživetje popotnika samega ampak tudi na odnos do lokalnega prebivalstva, ki mu z agresivnim vdorom naših (zahodnih) navad, tudi če tega ne počnemo zavestno, delamo prav slabo uslugo. In če se na to pripravimo, smo ob vdoru v njihovo življenje lahko vsaj za spoznanje manj moteči.
Vito, to je bil pa res lep odgovor, hvala.
Jaz tudi še nisem bila v teh zelo drugačnih deželah, si pa zelo želim. Pojma večvrednosti ne poznam pri sebi (mislim, da gre pravzaprav za kompleks manjvrednosti pri tistih, ki dajejo vedeti, da so nekaj več) in upam, da mi bo šlo kar dobro. Ja, vem pa, da sem si po mnogih službenih potovanjih, ki vključujejo hotele najvišje kategorije, zelo zaželela navadnega hostla. In sem šla s hčerko v hostel…priznam, da sem zajela sapo(!!!), potem pa sem šele začela uživati. Tako da se nič ne važim, no, saj ne morem verjet, zdaj, ko to pišem…saj ta hostel je bil v Evropi.
Verjamem, da imaš 100% prav. Najbrž je najbolje iti korak za korakom, kaj? Se pravi, kaj pride za Turčijo in Izraelom, na primer?
kiri
Ja kiri je pa tudi nekaj res: tudi hostli so tisti višje in nižje kategorija in to sredi Evrope. Ko sem se potepala po Španiji sem doživela vse živo:od popolne smdljive katasrofe polne komarjev ( ampak jih je bilo res več kot v kakem močvirju ) v La Linei do neznanskega ( zame) razkošja s klimo v Cabo de Gato. No ja sicer je bi ta zadnji hostel neznasko drag ampak je bil edina možnost, če sem hotela uživati v mini puščavi in opazovati flaminge. Drugače sem zelo nerzvajena ampak v Španiji si ne bi predstavljala, da imajo lahko tako zanič hostle v najbolj “popularnih” mestih in še ta ni bil zelo poceni. Še vedno pa najrajši spim sredi gozda ob ognju, četudi me najeda milijon komarjev in mi domačini govorijo, da se je tam okrog še nedavno klatil medved.
Sicer pa mi je že več ljudi predlagalo za 1 potovanje Mehiko, je pa dobro znat špansko. Tako, da trenutno prebiram knjigo o Mehiki, zraven pa še brskam po internetu o Zahodni Papui … mi ne uide.
LP Tina
Da se samo malo vmesam. Ne bi rad komu vzel veselja… Tudi sam sem veliko prelazil od Indonezije, po malaji, tajski, od zahoda vse do vzhoda, kjer sem zdaj. Evropa in Sredozemlje nista primerljiva z ostalim svetom predvsem kot Vito pravi kulture, verstev in nacina zivljenja tamkajsnjih ljudi. Sam na primer zivim ze nekaj casa in bom se kaksno leto na Japonskem. Civilizirana drzava, pa vseeno ogromno tezav… obnasanje, sprememba kulturnih in obicajev nasploh. Mimogrede koga uzalis, se razburis in to lahko konca precej klavrno ali pa postane izredno draga financna izkusnja.
Da ne govorimo o JV Aziji in moznih zastrupitvah, boleznih, krajah, odrocnih krajev brez mednarodnega telefona ali gsm… Clovek mora biti tudi psihicno pripravljen na te reci…
Moj nasvet je, da sama brez izkusenj ne rines na Irian Jayo. Morda kot sopotnik, a se prej prepricaj, da dobro prenasas sopotnikovo druzbo in obratno, saj lahko v nasprotnem primeru potovanje postane vse drugo kakor uzitek…
lp,
Imre
papua je po mojem definitivno super drzava, vendar je mogoce za prvic kr huda izbira. js se sicer nisn bla tam, ampak enkrat bom sigurno sla. potovala sem ze po afriki in aziji, na tajskem sem bila s TA Viking. drugace pa sem bolj zagovornica potovanja na lastno pest. se mi zdi da vec dozivis. ker si napisala, da si zelis v peru in da nimas dovolj izkusenj, da bi potovala sama, ti priporocam, da se pozanimas o potovanju v peru z vikingom. menda je ful dobro, sem slisala ze od marsikoga. potovanje pa vodi minka kahric, ista, ki je vodila tudi tajsko, ko sem bila jaz zraven in je zelo dobro pripravljena in veliko ve o drzavi, ki jo vodi. velikokrat pa sem tudi slisala, da seruga res placuje domacine, da uprizarjajo razne obicaje.
zelim ti, da se pravilno odlocis! sicer pa se imas dovolj casa.
LP
kolegica je sla z Serugo v Vietnam. V Rimu so izgubili njene ruksake.V Vietnamu je Seruga dejal, da se s tem ne misli ukvarjati in nadaljeval s skupino dalje. Kolegica je placala Serugi tudi vodenje 50.000,00 SIT.
PUSTIL JO JE NA CEDILU.
Nato je Vietnam prepotovala sama, saj ji drugega ni preostalo.
Nikoli vec s Serugo– so njene besede…..
Slisal sem se druge zgodbe….pari niso zazeljeni, rad ima vodljive ljudi,….
živjo,
tudi jaz še o Šerugi nisem slišala nobene lepe besede. Sama z njim nimam nobenih izkušenj, ker mi ni do potovanj v skupini (max:2 človeka, da lahko normalno uživaš). Kot je omenil Pik, ne sprejema pare, ne sprejema 2 prijateljici (ker se bosta tam skregale, blablabla), res bog ve, če bi sprejel koga, ki še ni veliko potoval izven Evrope,….(oprostite, ampak meni se to zdi malo čudno).
In, še nekaj besed o kulturnem šoku. Verjamem, da doživiš kulturen šok v kateri državi, vendar pa je to vse odvisno od tvojega znanja in percepcije sveta. Sama gledam na stvari, kot da so popolnoma samoumevne in tudi deželo kot takšno sprejmem, brez predsodkov. več veš o življenju na Zemlji, manjši kulturni šok doživiš. Seveda, pa s tem ne mislim povedat, da kulturnih šokov ni. Je pa odvisno od posameznika.
Želim vam veliko lepih potovanj,
Miša
Forum je zaprt za komentiranje.