hči s sinom v tople kraje-brez otrok
Imam 6, 8 in 10 letnika, nobenih sorodnikov – oba z možem sva edinca. Pri meni živi še samo oče, ki nima neke brige za lastne otroke/vnuke od kar je na novo poročen, moževa starša sta oba pokojna. Otrok nimamo kam poslat na počitnice in že od predzadnjega leta vrtca najstarejšega naprej poslušam, kako se imajo njuni prijatelji fino, ko gredo kam na počitinice, zakaj pa smo mi skoz doma/z vama.
Sicer gredo prespat h prijateljem in potem prijatelji pridejo k nam, ampak to je za 2-3 dni max.
Starejši edino koristi kake tabore ipd zadeve in zelo uživa.
Popolnoma se strinjam z napisanim!
Tam do 10. morda 12. leta otroci želijo biti s starši največ, kot je mogoče.
To je tako malo let in tako hitro minejo!
Potem imaš še desetletja čas, da potuješ in preživljaš čas samo v dvoje!
Je pa tako.
Če gremo kam dlje, gremo kot družina, ne bi hotela otrok prikrajšati ne družbe staršev in ne doživetij.
Če si finančno družinsko tega ne moremo privoščiti, si pač ne. Poleg tega, bi me bilo strah, ampak, to so res moji osebni strahovi, da se nama z možem kaj zgodi. Kaj potem z otroki?
Vem, največ nesreč se zgodi praktično doma, a daljša potovanja rizik povečajo.
Da bi zaradi lastnega užitka pustila otroke v težavah???
Moj podpis.
[/quote]
Zakaj pa potem podpirate, ko v vrtcih organizirajo razna celotedenska letovanja za otroke, ‘da se navadijo biti brez staršev’? Tam mali otroci res lahko doživljajo travme, če bosta pa šolarja nekaj dni pri starih starših, pa res ne bo nikomur škodilo. Prav je, da gresta tudi starša kdaj kam brez otrok, če imata to možnost in želita.
Zakaj pa potem podpirate, ko v vrtcih organizirajo razna celotedenska letovanja za otroke, ‘da se navadijo biti brez staršev’? Tam mali otroci res lahko doživljajo travme, če bosta pa šolarja nekaj dni pri starih starših, pa res ne bo nikomur škodilo. Prav je, da gresta tudi starša kdaj kam brez otrok, če imata to možnost in želita.
[/quote]
Kje to organizirajo? Jaz prvič slišim. In če bi, ne bi podpirala. Travme pa potem doživljajo prav taki starši, ko jih nekaj let kasneje otroci najstniki popolnoma izločijo iz svojega življenja. Ne razumem, zakaj potem travmirajo, namesto da bi proslavili, saj so jim bili otroci itak vedno v napoto.
Zakaj pa potem podpirate, ko v vrtcih organizirajo razna celotedenska letovanja za otroke, ‘da se navadijo biti brez staršev’? Tam mali otroci res lahko doživljajo travme, če bosta pa šolarja nekaj dni pri starih starših, pa res ne bo nikomur škodilo. Prav je, da gresta tudi starša kdaj kam brez otrok, če imata to možnost in želita.
[/quote]
Gredo za tri dni (dve noči) in niti ne zato, da se navadijo biti brez staršev.
Razlika je, ali gre otrok nekam in ve, da so starši doma, ali če gredo starši nekam (na lepše) in otroka pustijo sorodnikom. Zato so počitnice pri starih starših žur – jaz sem vedno hodila z babico k njenim sorodnikom tudi za več tednov in mi je bilo super. Če bi pa starši šli za nekaj tednov nekam in bi bila jaz ta čas doma z babico, bi se mi pa verjetno utrgalo.
Če te razlike ne občutite, je to precej žalostno.
Pa pišuka no, saj je tudi pri odraslih tako. Če gre partner nekam sam in jaz ostanem doma, ga ful pogrešam. Če grem jaz zdoma in je on doma, ga sicer tudi pogrešam, ampak niti slučajno ne toliko.
Govno smo, ker ne vežemo otrok samo nase. 30 dni dopusta je 5 tednov, kar je več kot preveč, da je družina skupaj! Sila malo dopusta? Kje pa delaš?
[/quote]
?!? No, jaz imam recimo 26dni. Ampak ne vem zakaj so ti otroci tako odveč. Bogi. Pa jih daj meni. Bom jaz tudi za tvoje skrbela brez težav. V meni je dovolj ljubezni, odgovornosti in samorealiziranosti, da meni ne bodo v breme ampak veselje. Več kot preveč. Katastrofa od mame.
Popolnoma se strinjam z napisanim!
Tam do 10. morda 12. leta otroci želijo biti s starši največ, kot je mogoče.
To je tako malo let in tako hitro minejo!
Potem imaš še desetletja čas, da potuješ in preživljaš čas samo v dvoje!
Je pa tako.
Če gremo kam dlje, gremo kot družina, ne bi hotela otrok prikrajšati ne družbe staršev in ne doživetij.
Če si finančno družinsko tega ne moremo privoščiti, si pač ne. Poleg tega, bi me bilo strah, ampak, to so res moji osebni strahovi, da se nama z možem kaj zgodi. Kaj potem z otroki?
Vem, največ nesreč se zgodi praktično doma, a daljša potovanja rizik povečajo.
Da bi zaradi lastnega užitka pustila otroke v težavah???
[/quote]
omejenci se ne zavedajo, da je v življenju čas za eno in drugo ampak ne istočasno. Midva sva potovala v trope in še bova ampak pač ne vmesnih 15let. V čem je težava?? V “odrekanju”? Pa sej ne trpiva z otroci. Prav lepo je. Gremo pač na bližnje, varnejše, ugodnejše, njim zanimivejše destinacije.. . Prilagajanje skupnim ciljem skupnosti je osnova. Je odraslost. Slediti SVOJIM ciljem v skupnosti je pa samo egoizem in nič drugega.
Pišite kar hočete, meni se to ne zdi narobe.
Sploh pisanje oh in sploh staršev, ki imajo kljub brezkončni ljubezni in razdajanju v korist otroka čas da v tem času pisarite tukaj.
Vsekakor pa mi delujte bolj kot kure, ki samo imate otroke “na oku”. Da približno veste kaj počenja … Drugo s pisanjem in analiziranjem vsake vejice na tem chatu itak ne zmorete.
srečni starši = srečni otroci!
Midva si tudi privoščiva oddih, ker so otroci še manjši (1,3 in 5) seveda samo za vikend… 2-3x na leto 🙂 otroci so ta čas pri babici, nihče na veliki zvon ne obeša kje sva midva, slišimo se vsak dan, oni uživajo, midva pa tudi!
Upam, da imaš tok v glavi da ne boš v pričo otrok bljuzila kak sta mama pa ata smotana, ko sta šla sama in podobne kozlarije!
Starša potrebujeta oddih in čas zase. Po dolgem času se jima je zaluštalo iti tudi kam dlje v tujino, ne samo do Hrvaške. Potovanja v tujino, predvidevam da zelo daleč, če je to v “tople kraje” so lahko za otroke tudi zelo naporna. Dopust je v današnjih razmerah, ko moraš za varnost otrok še 10x bolj skrbet kot pred leti, tako zelo naporen. Lahko so vsi skupaj doma, lahko pa se odločijo za to varianto, da so otroci nekaj dni brez staršev oz. na počitnicah pri babici. A med poletnimi počitnicami nikoli ne prespijo pri babici?
In nenazadnje je to lahko povezano tudi s stroški. Topli kraji za 2 ali za 4 ni isto. Otroci imajo razne popuste, nimajo pa kar vsega zastonj.
Egoizem? Hmm, seveda, počitnice sta si omislila za lastni užitek. Je to egoizem? Kakor vzameš. Človek rabi tudi nekaj časa zase in oddih, da je lahko potem v tistem, kar dela, boljši. Tudi v vlogi starša.
Vsekakor, ampak starši tem času niso skočili brez nas na morje, ampak so delali.
[/quote]
To, kar so poceli v casu nase odsotnosti, samo po sebi ne igra bistvene vloge (ponavadi so nas res “odlozili”, da so lahko hodili v sluzbo in delali, ker so bile sole pac zaprte).
Sicer se tudi meni porajajo dolocena vprasanja v doticnem primeru, a cakam na idejo za primerno ubeseditev.
Če bi ta čas zase in vikendi v dvoje in podobni izgovori, da se nekdo znebi mularije, ki si jo je omislil samo zaradi pričakovanj družbe, res tako pomagal in negoval zvezo, ne bi bili danes pri 30 že vsi ločeni in se varali, še preden so sploh dobro začeli živeti skupaj. Bi morali za razliko od prejšnjih generacij vsi imeti sanjske in trdne zveze, pa je stanje vedno slabše.
Forum je zaprt za komentiranje.