hči s sinom v tople kraje-brez otrok

jaz mati, ki imam že nekaj krasnih vnukov to noč ne morem zaspati. Jutri namreč v varstvo dobim svoja dva čudovita vnuka. Njuna starša, hči z možem, grestacčez praznike v tople kraje. Brez otrok, mlajših osnovnošolcev. Ko sta me pred časom seznanila s tem, sem pomoč seveda ponudila, kot vedno. Zelo rada ju imam in super se imamo. A sem hči vseno vprašala zakaj ju ne vzameta s sabo. Meni namreč ni jasno, kako gredo kahko starši na tak dopust brez otrok. Hči me je le grdo pogledala in rekla, da je danes to povsem normalno. In, da ju bo peljala k prihateljuci, če ju nočem imet. Je res? Ona in brat sta šla vedno z nama vsepovsod. Tudi koga drugega še nisem slišala, da bi to počel. In vem, da bosta otročka, čeprav se bomo imeli tudi lepo, zelo žalostna, ker bi v resortu neskončno uživala. Meni se ob tem trga srce. Povejte prosim, brez obsojanja, a je to res normalno? In prosim, nisem jima zavistna, midva z možem tako dolgih potovanj ne zmireva več. Za otročka pa mi je strašansko hudo.

Pa v naslovu sem hotela napisat hči z možem, seveda.

Najina sta stara 19 in 21.
Nikoli nisva pomislila, da bi ju pustila doma.
Sva pa šla pred leti, ko sta šla otroka na letovanje za 10 dni, v istem času tudi midva za 3 dni.
Še takrat, pa sta bila otroka stara 11 in 9, sem na plaži gledala druge otroke…
Meni to ne bi zneslo.

Smo pa očitno različni.
Tempo življenja je divji, onadva očitno to potrebujeta.
Otrok pa od vsega najbolj potrebuje zadovoljne starše. In, če staršema teh nekaj dni od doma v miru toliko pomeni, bodo potem vsi zadovoljni.

Poskusi se skulirati, sicer bosta otroka čutila tvojo zaskrbljenost, usmiljenje. In si naredite čimlepše počitnice.
Vse dobro!!

tako je, jaz tega tudi ne bi zmogla. Hvala za dobre želje. Vsekakor bom naredila vse, da se bomo imeli lepo

Jaz sodim v mlajšo generacijo, imam sama majhne otroke in ne, to mi ni normalno. Ajde če bi šla za en dan, ampak več dni…….Če se odločiš za družino, ti je menda jasno, da je to stalna obveza, tudi takrat, ko imaš vsega poln kufer. Meni je tako dejanje zelo sebično do otrok, kot da si onadva ne zaslužita malo pohajanja, sploh če imata obveznost – šolo. Prav tako bi njima koristile počitnice, predvsem pa čas z mamo in očetom, ker verjamem, da se drugače pri vseh obveznostih in naglici vidijo kolikor se (kot večina družin). Ona rabi…..ja, ampak tudi otrok rabi. Zame je to nezrelo in sebično.

Grdo in egoistično. Očitno sta otroka zanju le statusni simbol in modni dodatek. Da lastnim otrokom ne privoščiš veselja ob spoznavanju novih krajev, doživetij, ki znajo biti nepozabna, mi je težko razumljivo. Probaj jima biti čim boljša babica, da bosta imela občutek, da nekomu pripadata in ju ima rad. Ob takih sebičnih starših tega prav gotovo nimata.

Ti se smiliš sama sebi!
In da, popolnoma normalno je, če si starša zaželita nekaj dni samo za sebe!

Kakšno kompliciranje, če gresta hčerka in mož enkrat posebej na oddih za par dni! Vidva izkoristita priložnost za druženje z vnukoma. Imejte se fino, uživajte, namesto da se ubadaš s hčerko in zetom.
Enim res nikoli ni prav. Če bi bila mlada dva ves čas skupaj z otroki, bi pa godrnjala, da vnuka nikoli nista pri tebi.

Popolnoma podpiram, da gresta sama. Nista egoista, saj sta za otoke poskrbela za najboljše možno varstvo.
In tudi hči in njen mož si morata vzeti čas samu za njiju. Otoka ne bosta pogrešala ničesar. Sta še mlada in bosta ekzotiko še sigurno doživela.

Midva sva šla za eno priložnost dvakrat prespat sama v neko letovišče. Vmes masaža, savna, kratek izlet in pizza. Vsepovsod sem videla otroke, kako uživajo in mi je bilo žal, da niso z nama. Tudi prijateljica je to storila 1x, šla v tujino za 5 dni in ji je bilo žal. Jih je pa kar nekaj takšnih, ki na ta način vzdržujejo partnerstvo, gredo v Ameriko za 10 dni sami ali pa na eksotične plaže. Prvi si bodo morda kdaj očitali, da niso delali na partnerstvu in da nimajo kaj sami s sabo, ko bodo šli otroci od doma, drugi bodo morda imeli slabo vest, da se niso več posvečali otrokom in so jih puščali same. Ni prave poti starševstva. So le različne poti. Če bosta mlada starša zato ostalih 355 dni v letu bolj spočita, srečna in v dobrem odnosu, je to prava pot. Lahko pa da bosta šla enkrat, se imela super, a bosta pogrešala otročke in bo to prvo in zadnje njuno solo potovanje. Ko so bili otroci majhni.. kaj bi dala za takšen dopust v dvoje. Sanjarila sem, da se bom spočila, zbližala z možem, naplavala, napila cocktailov.. zdaj jih pa z možem prosiva moje najstnike, če gredo z nama v hribe, da ne bova osamljena 🙂

Gre tako ena ”druzina” od desetih dan danes. Jaz ne bi mogla niti za en dan ampak jaz svoja otroka pac obozujem. Danes pa je kultura egoizma:jaz,jaz,jaz..moje potrebe,karierca,postavca,prijateljce in seveda (spet v trendu) furat partnerstvo..gre seveda za nezrelost in beg pred ogovornostjo ampak vi pa le uzivajte z otroci saj bo tudi vam lepo. Volk sit in koza cela. Kregajte se ne. Ce tako cuti je samo zato,ker ni odrasla in odgovorna ampak kdo pa ji je to omogocil? Tako je danes ja.

Uf kaj si potem šele misliš o nama, ki greva 1x na leto za 4 dni čisto sama na dopust.
Jaz s kolegicami v toplice, mož s kolegi na “smučanje ali treking ali jadranje”.
Otroci pa uživat k sorodnikom.

Greva tudi sama na podaljšan vikend 1x ali 2x letno.
Jaz ne vem, kaj hodite na dopust brez otrok in potem gledate drugo deco.
Midva greva v hotel, kjer otroci “niso zaželjeni”, ker tiste 3 dni želiva totalen odklop tudi za ušesa in si privoščiva se dat na off.

Pa brez skrbi – ostali dopust in praznike in vikende preživimo AKITIVNO SKUPAJ.
Tele “odklope” si privoščiva v tistih mesecih, ko ni šolskih počitnic.

Meni se tudi ne zdi ok. Poznam samo eno tako družino (ki so ji lastni otroci v breme), sta pa starša začela prakticirati svoje dopuste kasneje, ko sta bila otroka stara 10 let.

Ti si počena. A miskiš, da svojim otrok9m delaš uslugo ko imaš preklenjene nase. A misliš, da otroci pri babici in dedku ne uživajo. Verjrmi, da pri tej starosti jima je sigurno pri starih starših lebše in se jima ful dogaja kot pa naporno potovanje kjer ne bi videla lepot ampak bazen kot bazen, morje kot morje. Kure Monovske ne jamrat če vam dec uide ker trajbate Cankarjeve mame. Ve ne obožujete otrok samo za njimi se skrivate ker se vam ne ljubi več z deci ukvarjat.
Samo povej mi kok ur na dan preživ8š z otrok9m k jih toook obožuješ. Max eno uro pred d0anjem vse ostalo dejsvnost na dejavnost.

No ja, če bo kakšen samomorilski napad, bo še dobro, da otrok ni poleg. Ali pa cunami, potres ali kaj podobnega. Tudi na hrvaškem se lahko marsikaj pripeti. Prvo je treba misliti na varnost.

Sva se zadnjič pogovarjali na to temo s kolegico. Obe ločeni, obe odrasle otroke.
Morda bi bilo v najini mladosti prav, da bi na prvo mesto kdaj postavili odnos z možem in ne otroke, dom, službo, nase pa smo itak pozabljali. Pa bi bil verjetno rezultat kar enak.
Že pred več kot 50 leti sem šla kdaj na počitnice k babici in dedku. Verjetno ti tudi. Kje so medtem starši ni tako zelo pomembno, če so ostale dni res skupaj. Izkoristi priložnost in nevsiljivo pripoveduj o sebi, svojem otroštvu, svojih starših in starih starših. To vedenje jima lahko predaš samo ti. Lepo druženje.

Verjetno tukaj ne gre za egoizem, potrebo po, biti nekaj časa v dvoje, ampak odločitvi botruje čisto navadna računica. Če gre za eksotiko, potem je treba računati zraven še vsaj dve letalski karti + ostali stroški.
Mogoče sta dolgo varčevala, da sta napraskala ta denar, da gresta nekam daleč, ne vedno na Hrvaško.
V tem primeru, se mi zdi to logična odločitev; otroka bosta imela priliko potovat, ko bosta sama zaslužila, onadva mogoče nikoli več.

In če bi mi danes mati metala naprej te zadeve, bi jo spomnila na svoje otroštvo, ko sta me cele počitnice deponirala pri sorodnikih na kmetijo in me prišla pogledat vsake 2 tedna. Niti poklicala me nista vmes. Hvala lepa. Tega pa jaz ne bi mogla naredit svojim otrokom.
Da bi me peljala kam na dopust – pozabi. Ves dnar in njun čas je šel v bajto. Odnos med fotrom in materjo adijo. Samo prek otrok sta se prepucavala. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem razpucala pri sebi, da je treba v odnos z možem presneto valgat – sploh po tem, ko pridejo otroci. Pri meni sem na prvem mestu jaz, potem mož, potem otroci. Če nisem srečna jaz, potem ni srečen mož in potem se z možem prepucavama in otroci nastradajo, ker srkajo negativizem staršev.

Aja ne greva pa na neka eksotična potovanja. Ponavadi max 2 uri vožnje z avtom daleč. Ok mož hodi s kolegi v Bosno in na HR.

Potovanja imava rezervirana za čas, ko bodo otroci na svojem – tedaj pa si bova privoščila, če bo le zdravje, čas in denar 😀

In kako se to razlikuje od avtoričine zgodbe?

Po mojem mnenju taka odločitev ni dobra. Koliko je pa normalna v današnjem času, pa ne vem.
Načeloma pa velja, da se otroci zgledujejo po starših. Ko bosta tvoja vnuka v puberteti, se zna zgoditi, da se bosta mlada starša spomnila na ta aksiom.
Vseeno: nimaš kaj spremeniti. Moj nasvet: posveti se svojima vnukoma v tem času na polno in ne kaži jima svojega negodovanja.

Tople vezi med otroci in starši so bolj izjema kot pravilo.
Majhni otroci so naporni, večji so tečni, starejši so zahtevni.
Vsak človek je najbolj srečen, če se jih lahko čimbolj pogosto znebi.

Tempo je res hud. Ampak midva uživava, ko se imata otroka fajn. Da bi šla sama nekam kjer vem da bi otroka res uživala, mi ni. Niti ne bi uživala.
Čas zase imava ko gresta spat (vsak dan par ur zvečer) in pa občasno si vzamem dopust, ko je mož doma, da sva celo dopoldne v miru.

Niti v sanjah ju ne bi pustila doma. Potepamo se vedno skupaj – jaz temu rečem family bonding. Ja, tempo je hud, ampak je hud tudi za otroke in tudi oni rabijo odklop in biti s starši. Zdaj sta pubertetnika in se samo čudim, kakšne težave imajo nekateri. Mi nobenih. Krasna, samostojna, samozavestna otroka. Nobenih vedenjskih problemov.
Razumem potrebo po odklopu staršev, tudi starša se morata včasih spet začutit in bit sama, ampak ne v resortu za en teden, vas prosim. Za to pač ne more biti razlog, da starša rabita odklop, ker bi enak odklop dobila v brunarici nekje na samem za tri dni. Ja, egoizem na celi črti. Glavno, da se imam jaz fajn. Oziroma – nekateri starši ne znajo uživat, če so otroci zraven. Kar se mi zdi še najbolj problematično, ker pomeni, da družina ne funkcionira kot celota.