Greh… :))

Saj se jim ne uspe, pro forma tečejo še en krog!![/quote]
a od tega je vsaka kura navajena teči še krog, dva okoli drevesa predno počepne pod petelinim ☺☺
[sup]bemtiš, ko so mi tršice za biologijo serijsko umirale … ali pa počepvale izven razreda[/sup]

Rojevat otroke je greh, vs potem bog kaznuje z odvečnimi kilogrami.

res je.
tvoja mama je pa še dodatno na pokori že za življenja.

Sem preveril – meni še bije …

Greh gre iz ust. Nikoli v usta.

Glede na to, kako tu pišeš, so me tvoji grehi presenetili. Preveč samokritična?[/quote]Ne moreš biti nikoli preveč samokritičen.

Če se nekdo za vsako stvar kritizira, pomeni, da za vse krivi sebe, čeprav sami ne moremo nadzirat in vplivat na vse, kar se dogaja v našem življenju. Na marsikaj lahko, na vse pa ne. Kako ti torej koristi toliko samokritičnosti?

Če se nekdo za vsako stvar kritizira, pomeni, da za vse krivi sebe, čeprav sami ne moremo nadzirat in vplivat na vse, kar se dogaja v našem življenju. Na marsikaj lahko, na vse pa ne. Kako ti torej koristi toliko samokritičnosti?[/quote]
popolnoma napačno dojemaš samokritiko in ne ločiš med samokritiko in samoobtoževanjem, biti samokritičen ne pomeni da kriviš sebe, pomeni, da sebe ocenjuješ z realnim pogledom, pomeni da se zavedaš, da je vsaka min tvojega življenja možnost, da postaneš boljši, da se izboljšaš, pomeni da ne stagniraš ampak da napreduješ k višjemu cilju,..ne razumem od kod ti ideja, da ljudje ki smo samokritični težimo k temu , da bi imeli nadzor nad vsem v življenju, da bi želei na vse vplivati? samokritičen človek želi in tudi vpliva zgolj in samo na svoj mikrokozmos, samokritičen človek ve, da ni nobene potrebe, da bi se vmešaval in spreminjal veličino Vesolja,..samokriičen človek je samozadosten v življenju, si zbira sopotonike v življenju in ne cokel…kapiš?

Imaš prav, samokritičen človek, še ne pomeni, da se nujno tudi obtožuje. Prav tako pa tega ne izključuje. Nekateri se poleg samokritičnosti tudi obtožujejo. Preveč samokritičen je človek takrat, ko ni pretirano zadovoljen s svojim življenjem. Ko je zadovoljen, nima več te potrebe, kar pa še ne pomeni, da samokritičnost povsem izgine.

pa še kako se izključuje, ampak seveda če ima nekdo v roki jabolko in hruško in jo preveč dolgo menca po roki bo na koncu naredil mineštro, človek ki je samokritičen se ne obtožuje, se nima česa obtoževati, tak človek zdravo zre na življenje in na svoja dejanja in teži k višjemu cilju….zakaj je zate zabetoniran postulat, da če si samokrtičien nisi zadovoljen z svojim življenjem? zakaj ti je težko razumeti da so ljudje ki niti niso zadovoljni niti so zadovoljni z življenjem? preprosto živijo in se ne obremenjujeo, se niti nimajo za kaj obremenjevati niti jim to ni pomembno…pomebno pa je da nase gledajo z kritičnim umom in določeno distanco ter željo postati boljši…zase in za Boga..

pa še kako se izključuje, ampak seveda če ima nekdo v roki jabolko in hruško in jo preveč dolgo menca po roki bo na koncu naredil mineštro, človek ki je samokritičen se ne obtožuje, se nima česa obtoževati, tak človek zdravo zre na življenje in na svoja dejanja in teži k višjemu cilju….zakaj je zate zabetoniran postulat, da če si samokrtičien nisi zadovoljen z svojim življenjem? zakaj ti je težko razumeti da so ljudje ki niti niso zadovoljni niti so zadovoljni z življenjem? preprosto živijo in se ne obremenjujeo, se niti nimajo za kaj obremenjevati niti jim to ni pomembno…pomebno pa je da nase gledajo z kritičnim umom in določeno distanco ter željo postati boljši…zase in za Boga..[/quote]
Glej, če je človek samokritičen, pomeni, da kritizira sebe oziroma svoja dejanja. Predstavljaj si, da te nekdo ves čas samo kritizira. Tak človek nujno potrebuje občutek lastne vrednosti, sicer je nezadovoljen. Človek, ki je samokritičen, še nima kar sam po sebi tega občutka. Ta občutek dobiš takrat, ko znaš bit s svojim delom in osebnostjo tudi zadovoljen, ko znaš pohvaliti svoje delo.
Kakšno je pa to stanje, da človek ni niti zadovoljen, niti ni nezadovoljen? 🙂 Ali si eno ali pa si drugo oziroma se to dvoje izmenjuje.
Nisem rekel, da je človek nezadovoljen, če je samokritičen. Pravim, da je tako, če je preveč samokritičen oziroma če nima poleg samokritičnosti tudi protiuteži, to je občutek vrednosti. Zdaj kje je tisto, ko je enkrat preveč, je težko opisat, je pa.
In tudi ne strinjam se, da človek s samokritičnostjo nujno postane boljši. Ni res, lahko postane še slabši. Človek, ki ne vidi nekega smisla pred sabo, nima razloga da postane boljši, pa če se še tako kritizira. Človek, ki ne vidi smisla, se ne bori, ampak se samo kritizira, spremeni pa bore malo ali pa nič. Samokritičnost še ne prinese izboljšav in sprememb sama po sebi. Treba je ukrepati, treba je imeti jasen cilj pred sabo. In še to ni dovolj, da ga dosežemo, posebej če delujemo narobe ali pa če je cilj nerealen.

Človek lahko ima celo zelo realen cilj, ga uspešno izpolni, vendar ob dosežku ne čuti dolgotrajnega zadovoljstva, sreče, miru. Tak človek se kmalu začne spraševat o smislu življenja, saj ne razume, zakaj mu vse to tako malo pomeni. Ima vse, pa vendar nima nič.
Ljudje iščejo zadovoljstvo na napačnih mestih, to je zunaj sebe. Nekdo misli, da mora končat neko šolanje in diplomirat in potem bo vse ok, to ga bo osrečilo, ali pa da si mora poiskati partnerja in bo srečen. Pa tega ni, kljub temu da to doseže.
Zato pravim, da je greh, če se človek ne nauči spoštovati in ceniti malih stvari, kot so zdravje, streha nad glavo, topel dom, dobri odnosi s starši, prijatelji, zanimivi hobiji in tako naprej. Greh je ne imeti rad, ne ljubiti. Greh predvsem do sebe. Greh je vsesplošno nezadovoljstvo. Nezadovoljni ljudje imajo kup “upravičenih” razlogov za svoje nezadovoljstvo (običajno jih iščejo pri drugih), a ko pogledaš njihovo življenje, način razmišljanja, je vse jasno, zakaj je tako, kot je.

Podpis.

Potrebno žensko pustiti nezadovoljeno!

Podpis :))

Potrebno žensko pustiti nezadovoljeno![/quote]

ker sem poslušala, kar mi je narekovalo srce, on pa verjel, kar mu je šepetal strah….:(((((

ne ponuditi — če nihče ne vpraša

Zame je pa največji greh mlademu fantu testise odrezat……. 😉