Grdi raček v laboda – novi odzivi
Labodka, sicer je zelo pozitivno, da si nekaj naredila za svoje telo in si s tem dvignila žensko samozavest, če si imela kar precej odvečnih kilogramov – ampak ne sme biti zunanjost tvoj izključni atribut oz. adut, s katerim pritegneš moški spol in tudi vstopnica za širše kroge v ženski “VIP” družbi. Iz tega si potem sicer lahko obetaš seks, pa še to ponavadi s kakšnim “telebanom”, če je to edino, s čimer si vzbudila njegovo pozornost – torej vizualni dražljaji, prej pa si bila tako rekoč nevidna za njega. Isto menim za ljudi, kateri te pred tvojo “preobrazbo” niso “šmirglali”, da se po novem niso spremenili ne oni in ne ti, ker če je edino tvoja zunanjost dobršen motiv za druženje, potem hvala za takšne plehke prijatelje, ki te ocenjujejo po zunanjosti in ne vsebini.
Saj jo še vedno ocenjujejo tudi po vsebini. Človek, ki se zaveda svoje vsebine, nima težav z ljudmi, ki jim je pomembna le zunanjost.
Matjazko, ni take panike. Jaz ne nosim petk, ličim se zelo redko, za službo recimo ne, lase imam samo malce pobarvane, tako, da noben ne ve, ker je odtenek enak moji naravni barvi. V službi sem recimo v kavbojkah, vsaj večinoma. Tako, da daleč od tega, da bi bila kaj ekstra. Samo prej sem bila grda, zdaj sem pa povprečna.
Mogoče sem se narobe izrazila in je videt, da se sedaj kar lepijo name. Nisem tako mislila. Hotela sem poudarit, da sem bila prej na robu družbe, nezaželena, zdaj pa sem tako kot drugi. Nisem pa ženska, ki vstopi nekam pa se vsi ozrejo vanjo in se vsi sučejo okrog nje.
Zdaj sem neko normalno povprečje, ne štrlim ven. Prej sem pa močno štrlela ven, pa ne v lepoti ampak grdoti.
Krivokljun ti je spet zmanjkalo smiselnih argumentov in jih vlečeš iz svojega razmišljanja/misli o avtorju? 🙁 :/[/quote]
Onetov Janez, ne vem, kdo podaja bolj nesmiselne argumente, ona ki se iz nas dobesedno norca dela (se vidi, da ne visim po cele dneve na monu da bi iz njenega prvega posta to razbrala) ali …
Sicer si pa ti isti. Naslednjič mi gobe prinesi pa sva kvit :D[/quote]Krivokljunova Mici ti samo povej kdaj prideš, da bom gobe pripravil. Sedaj vem kakšne, ko je Matjazko objavil slikco s simpatičnimi prstki, ki so jo držali…
A boš tudi mački sabo pripeljala, kot zadnjič, rad bi ju malo pogladil?…. 😀
očitno se moraš o moških res še veliko naučiti. Kar koli bi ti rekla, boš nekaj zaflancala po svoje. Torej vrzi se v življenje, če si ga do sedaj samo opazovala in boš na lastni koži izkusila, s kom je dobro biti prijatelj in s kom ne. Dober izgled te ne bo obvaroval čustvenih in duševnih bolečin, je pa to edini način, da se v življenju kaj naučimo. Poskusi, pa boš videla.
Onetov Janez, ne vem, kdo podaja bolj nesmiselne argumente, ona ki se iz nas dobesedno norca dela (se vidi, da ne visim po cele dneve na monu da bi iz njenega prvega posta to razbrala) ali …
Sicer si pa ti isti. Naslednjič mi gobe prinesi pa sva kvit :D[/quote]Krivokljunova Mici ti samo povej kdaj prideš, da bom gobe pripravil. Sedaj vem kakšne, ko je Matjazko objavil slikco s simpatičnimi prstki, ki so jo držali…
A boš tudi mački sabo pripeljala, kot zadnjič, rad bi ju malo pogladil?…. :D[/quote]
Tisto niso bile moje ročice … se pa z veseljem oprimem kakega gobana, če ga seveda kje ugledam (v tem, priznam, nisem preveč vešča), jih raje sprejmem podarjene v košari in potem kaj slastnega pripravim) 😉 Mački od zadnjič, misliš na 2 ali 4 tačkah? Lahko oboje, da bo bolj veselo 😀
http://thebodyloveblog.tumblr.com/post/33691115887/gentlemennonetheless-limitation-s
predvsem tekst si preberi
Nekako sem vedel, da niso bili tvoji prstki, drugače pa lepo, da priznaš, da nisi vešča pri iskanju gobanov. Mogoče bi morala tudi ti k Matjažku, na kak “šnelkus”.
A mački na dve se ne bi dalo pripravit, da bi šle na/po štirih? 😀
Ja več mačk, večje veselje, samo časovni interval bo treba definirat… :)))))
Nezaželjena ne moreš biti, lahko se samo manjše število moških zanima zate; kar pa je v končni fazi nepomembno, če uloviš “pravega”.
Ene ženske lahko živijo samo tako ,da se nenehno zrcalijo v moških očeh, da se “objektivizirajo”, da so torej njihovo platno za projekcije erotičnih fantazij, da so poželjive.
Grdih žensk ni, vsaj jaz nobene takšne ne poznam. Lahko ima 30 kg prveč ali premalo, pa mi je lahko ravno tako simpatična. Vsaki ženski, ki je merilo za lepoto število moških, ki bi te želelo spraviti v posteljo, ptoem imajo takšne ponavadi resne težave, ko “čari popuščajo” z leti zaradi staranja.
Odvisno od okusa in tega, kaj kdo išče. Meni osebno je bolj všeč energija, ki jo začutim, recimo tipček, ki je nasmejan, govori smiselne stvari, zna iz zadev potegnit pozitivno, je radoveden, spoštljiv, kot pa nek maneken, ki je hladen, slabo izraža čustva, ne zna komunicirat, je nerazgledan ipd.
2 skrajnosti, ampak če že moram izbirat, takoj izberem prvega.
Ljudje pa težimo k nekemu povprečju, čeprav tega na glas ne priznamo. Raje imamo “zlato sredino”, se pravi vsakega malo kot nekaj super hudih lastnosti, ki nam zamajejo tla pod nogami, a poleg tega zraven dobimo še skrivnostno pandorino skrinjico, ki nas dodatno izčrpava.
Ljudje bi najraje imeli nekoga, s katerim se na čimvečih področjih ujamemo, kar pomeni, da ni preveč skrajnosti, da ni preveč čudaškosti, razvad, s katerimi se moramo soočiti in jasno, ideal večine “poštenih” moških in žensk je +- 5 kilc, simpatičnega videza (to je sicer relativno), solidna služba (da ni depresivnež na minimalcu al deloholik na prelepi plači) … ampak življenje nam dostikrat postreže z nečim, kar ni tisto, kar si mi želimo. Torej nam preostane le še sprejmi ali pusti. No, nekateri uberejo še 3. možnost, in sicer spremeni drugega.
Ženska ima lahko kakšno energijo hoče, če ima 30 kil viška, ni nobene variante, da bi mi bila všeč. Moški smo bolj vizualna bitja, kot ženske. Eni to priznamo, drugi se pa fine delajo “jaz ne verjamem u telo, rad bi te vidu u srce”…
Jaaaaaa, seveda je osebnost važna, pa tako naprej, ampak šele če mi je videz všeč.
In s tem si se posredno začela tudi duhovno in osebnostno spreminjat, pa se tega niti ne zavedaš (da me ne boš narobe razumela: tega se nikoli v polnosti ne zavedamo in s tem ni nič narobe).
Glede prvenstvenega vprašanja; če se ti osebe ki so se ti v preteklosti posmehovale, zdijo vredne da jim odpustiš, potem jim odpusti in z njimi na novo zgradi odnos. Če pa meniš da kljub vsemu ne bo šlo skozi, pa z njimi enostavno ne imet opravka. Čisto enostavno. Kajti s tem ko v nedogled premišljuješ če bi ali ne bi imela opravka z njimi, ne počneš nič drugega kot žreš sama sebe. Dokler boš premlevala o tem, tako dolgo ne boš mogla iti naprej.
To pa še zdaleč ni res, da je ženskam vseeno, kakšen je moški vizualno. Morda tistim, ki so same zanemarjene in se jim ne da ukvarjati s sabo, drugim pa ne.
Kako pa si lahko nekoga želiš, če ti ni všeč in te odbija? To je prva stvar, ki te pritegne, šele nato je karakter, komunikacija, način življenja. Res pa je, da nas samo zunanjost ne prepriča, kar za nekatere moške ne moremo trditi.:) Vsak po svoje pač.
Aja, še nekaj: najbolj “čudno” razmišljanje pa je tisto, da lepota itak mine, vse drugo pa ostane. Treba se je pač sprijazniti s tem, da smo ljudje podpovprečni, povprečni in nadpovprečni, kar se zunanjosti tiče in da vsak raje pogleda lepo žensko in lepega moškega. Tako pač je. Vsak pa lahko po svojih močeh skrbi zase, da se potem v svoji koži dobro počuti. To pa je najpomembnejše.
Tvoja zgodba me je precej spomnila na mojo lastno.
Le da nisem imela težav s kg (sem bila vedno suhica). Sem pa imela vse ostalo, kar se sporazumeva za manj privlačno- bustasto frizuro, očala na nosu, aparat v zobeh.. in ja, tipični grdi raček in tako so me tudi obravnavali v OŠ. Vedno zadnja, vedno nezaželena, vedno nekdo, ki ni imel para za ples, ali za sedenje v klopeh…
Skratka, bila sem bolj ali manj spregledana in po svoje zaničevana. Vedno sem dobila pod nos, da sem grda, da se naj pogledam, kakšna sem itd. Ne smem se spomnit, koliko noči sem prejokala..In ja, vsa leta v OŠ močno zatreskana v najbolj popularnega fanta na šoli..(kako tipično, a ne?!) Normalno, da sem zanj bila čisti “zrak”….Kakorkoli, leta in zorenje so naredila svoje in po zaključku srednje šole se mi je pozdravil vid, zobje so bili poravnani, lasje so lepo zrasli, vitko telo, je dobilo privlačno obliko, kar je pripomoglo k temu, da se je moj razvoj končal celo in povsem nepričakovano pri nadpovprečju in ne zgolj povprečju.
Pravzaprav sem kasneje ugotovila, da sem imela vedno zametke lepote, ki pa je zaradi neprimernih očal in vsega ostalega ostala skrita.
No, in sedaj sem tukaj. Podobno kot pri tebi, sem se tudi kar nekaj časa “ubadala ” s vprašanjem kako reagirati do vseh tistih, ki so me dajali toliko let v nič, sedaj pa polni komplimentov, se smukajo, obračajo glave, mi kažejo pretirano pozornost itd. In sem ugotovila, nimam kaj narediti, mimo je. Prej jih nisem jaz zanimala, sedaj pa (po naravni selekciji) oni mene ne zanimajo. Tako preprosto je to.
Sama lahko potrdim, da izgled nenormalno vpliva na druge ljudi. Niti v snu, si nisem predstavljala koliko bo moja pot v nekaterih stvareh lažja, ker je ljudem moj izgled všeč in koliko je bila tedaj težka, ker jim ni bil. V preteklosti sem morala toliko narediti, pa še ni bilo to- to, sedaj pa le pridem, se prijazno nasmehnem in predlogi, usluge itd padajo sami od sebe. In jaz se mi živi dokaz za to.
Hvaležna sem mati naravi, ki je pri meni poskrbela, da sem si “probala” reakcije ljudi iz obeh strani- ko sem bila še v razvoju in sedaj ko sem se razvila. Lažje zaznam, kdaj sem ljudem zanimiva samo zaradi izgleda in kdaj, tudi in predvsem zaradi osebnosti. Ko probaš obe strani, je tvoj pogled na vse okrog tebe, popolnoma drugačen, kot pogled nekoga, ki celo svoje življenje visi bodisi v povprečju, podpovprečju ali nadpovprečju. Z zagotovosjo lahko trdim, da človek, ki na svoji koži proba prehode iz enega v drugo itd, ima precej bolj realen pogled kot nekdo, ki je prehod naredil le v teoriji oz. svoji glavi.
Ja, moje življenje je lepo. Skrbim zase. Za telo in dušo. Srečna sem in hvaležna vsem, ki so me naučili, da življenje ni samo črno in ni samo belo. In predvsem, sama sem odgovorna za svoj izgled, svojo kvaliteto življenja, za svojo srečo. Pomembno je oboje, kako sam doživljaš sebe in kako te doživljajo drugi- ko se oboje združi v eno, stvari stečejo same od sebe. Verjemite, kdorkoli že ste in kjerkoli, da ste….
Lp
Pn.
Pred časom, sem srečala svojo simpatijo iz OŠ,v knjižnici, ni me prepoznal… le strmel je vame in skušal najti stik z očmi…po tolikih letih, ko se je stiku z mojimi očmi vedno izogibal….. le kdo bi to rekel..po tolikih letih…
Forum je zaprt za komentiranje.