Glasbena šola – DA ali NE
Vaše mnenje, izkušnje…sin bi sedaj moral v 3. razred glasbene šole, kar pomeni 2 krat na teden inštrument in 1 krat teorija.
Sam je nekako izrazil željo pred dvema letoma, da želi igrat. Skratka, če hodi v GŠ in če vsak mesec plačujemo, je seveda potrebno tudi vadit.
Skratka on bi hodil, ampak vadil ne bi. Seveda tako ne gre, brez nič ni nič. In to me obremenjuje, pa ne samo mene, vso družino, prvo se pol ure prerekamo,
da potem pol ure vadi, ampak še to, ko vadi, kaj pa sedaj, pa to mi ne gre, pa jok, pa ufffff, energije gre, vsi nervozni, ni da ni….Rekli smo mu, glej končaj s tem, ne hodi več v GŠ,
nihče ne bo žalosten, nihče ne bo jezen, poskusi kaj drugega, kak šport, karkoli, kjer boš ti meni rekel, mami pelji me…(no seveda razen igric na računalniku ne)..
ampak joj, on bi hodil, ampak vadil ne bi.
Moram povedat, da gre sedaj v 4. razred in tudi za šolo bo treba delat, ker ni tak otrok, ki bi sam od sebe pokazal motivacijo za knjige, za učenje, že tukaj je kar precej potiskanja in drilanja,
tako, da me kar skrbi še ta GŠ zraven in vsa nervoza in vse…kakšne so vaše izkušnje, pa predvsem tistih, ki imate kakšne podobne probleme, ne pa, moj otrok z odliko dela šolo in še 5 dejavnosti,
ker moj ni tak
Ko ga vprašam kaj bi on počel, ne vem, vseeno mi je…
V GŠ je učitelj sicer super, ampak po moje ne zna učenca pravilno motivirat, saj strigo igrata po knjigo, nič kar bi ga recimo pritegnilo…ne vem no…
Končajte z glasbeno šolo.
Če bi bil otrok res zaljubljen v glasbo, bi spal z inštrumentom in izkoristil vsako sekundico časa, da igra nanj. Še vsak, ki ga poznam, da se je v nekaj usmeril, naj bo to šport ali glasba, je to počel z veseljem in komaj čakal, da lahko brca žogo ali guli violino.
Če je malemu toliko do te glasbene, raje vzamite privat učitelja inštrumenta, ki bo 1x na teden malega učil zabavne uporabe, zaigrati kako pesem ali kaj, da ne bo gulil samo šolsko snov.
Potem bi pa še zahtevala, da sin izbere šport, katerega bo treniral 2-3x na teden. Tem otrokom manjka gibanja in nima veze, kaj trenira, samo da se giba.
Vaš sin očitno potrebuje ogromno motivacije, da se česa loti. Nekateri pač niso sami najbolj iniciativni in potrebujejo kakšno brco od zunaj.
Meni se zdi, da je problem v tem, ker ta je brca negativna, ker ste vsi nervozni, ker silite vanj, da vadi, sama praviš, da se prerekate. Lahko se da tudi drugače.
Zanimivo namreč je, da fant bi hodil v GŠ, ne bi pa vadil. Tisti, ki ne želijo hoditi v GŠ, načeloma ne želijo vaditi. Samo od sebe seveda ne bo prišlo, samo dobro bi bilo ugotoviti, kaj je tisto, kar ga zavira, ovira. Zakaj noče vaditi, ali je samo toliko len ali toliko nesamoiniciativen ali morda gre za to, da se ne zdi dovolj dober in takoj odneha, ker je navajen, da se od njega pričakuje perfekcija? Morda pa enostavno ne vidi smisla, nima energija, vendar spet – zakaj?
Pogovorite se z njim brez živčnosti, lepo mirno, a navedite tudi dejstva. Poskusite ugotoviti, kje tiči vzrok za vse. Pa ne silite ga vaditi vsak dan, naj najprej morda vsakič po uri enkrat, pa potem povečate to. Vsak dan bo zanj velik stres, če mu sedaj ni do tega.
Končajte z glasbeno šolo.
Če bi bil otrok res zaljubljen v glasbo, bi spal z inštrumentom in izkoristil vsako sekundico časa, da igra nanj. Še vsak, ki ga poznam, da se je v nekaj usmeril, naj bo to šport ali glasba, je to počel z veseljem in komaj čakal, da lahko brca žogo ali guli violino.
Če je malemu toliko do te glasbene, raje vzamite privat učitelja inštrumenta, ki bo 1x na teden malega učil zabavne uporabe, zaigrati kako pesem ali kaj, da ne bo gulil samo šolsko snov.
Potem bi pa še zahtevala, da sin izbere šport, katerega bo treniral 2-3x na teden. Tem otrokom manjka gibanja in nima veze, kaj trenira, samo da se giba.
[/quote]
Popolnoma enako razmišljam tudi sama:):) Točno tako….
Jaz bi rekla: DA. Pusti ga v glasbeni, še posebno, ker si sam želi. Neha lahko zmeraj, začeti ponovno pa ne moreš kar tako (tudi lahko ne vzamejo v GŠ starejših).
Tisti, ki predlagajo zasebne instrukcije pa nimajo pojma o cenah – GŠ stane na mesec cca 20 eur (na teden 2 x 30 minut instrumenta in 1 x 45 minut teorije, + kasneje orkester), kar verjetno ne zadošča niti za eno privat uro.
Kar se vadbe tiče: naš je vadil natančno 5 minut vsak dan (se ne hecam, resnično), pa je končal 6 let instrumenta. Res pa ni imel 5, ampak 3 (Se je pa potem vpisal še na en instrument in na solfeggio).
pa igra pravi inštrument?
naš je hodil 5 let v zasebno glasbeno … enako zelo rad, tudi zelo dobro je igral, ampak doma svojega (ki si ga je sam izbral) ni vadil .. se je pa sam naučil bratovega in odkril druge vrste glasbo, ki je danes fokus njegvega življenja.
no, po petih letih nevaje, smo se lepo pogovorili in sklenili, da z glasbeno zaključi, ker tam ni bilo nikogar, ki bi ga lahko naučil to, kar si je želel on…
Našega je glasbena šola dobesedno ubila. Popolnoma napačen pristop za njega mu je glasbo zameril za kar nekaj let. Glasbena šola je res za tiste, ki so tipi za piflanje, od začetka sama teorija in miljonkratno ponavljanje enega in istega na inštrumentu.
Potem pa se je zopet lotil, najprej sam ca. pol leta, potem sva mu zrihtala učitelja enkrat tedensko in mali je čisto navdušen. Sedaj se uči in igra že tretje leto, sodeluje tudi v lokalni godbi. In z veseljem igra.
Ni glih tako. Je pa res odvisno od učitelja. Eni so nekakšni perfekcionisti in ne razumejo, da je otrok pač lahko tudi malo slabši in da ni treba, da imajo vsi pet. Eni so tudi preveč kritizerski.
Naš je imel srečo, dva ucitelja, oba fajn, delovala s pozitivno vspodbudo in brez raznih žalitev v smislu, kaj sploh delaš na glasbeni.
Ampak če otrok avtorice želi hoditi v GŠ, ni problem v učitelju, ampak bolj v delovnih navadah. Je pač mulo malček len, pa kaj potem, saj smo vsi (razen perfektne monklje in superman-monovci seveda).
Pri nas je isto, letos gre v tretji razred v glasbeni in peti razred v šoli. S tem da ima 2x instrument in 2x teorijo. Pa to obiskovanje niti ni problem, še nad teorijo se ne pritožuje.
Ampak ja, vadil pa ne bi. Niti enkrat do zdaj ni šel sam od sebe vadit. Še za nastope in izpite sem ga mogla priganjat vaji.
Ko rečem pač ne hodi, ja pa on bi hodil..
Učitelj ga hvali da mu gre in misli da ogromno vadi. Če bi vedel kako malo vadi in da še takrat na moje teženje, bi se po moje za glavo držal..
GŠ je skoraj še ena šola zraven, za fante, ki so odvisni od zunanje motivacije sploh. Ne moreš je enačiti z drugimi dejavnostmi.
Jaz bi ga izpisala. Našega smo rinili 4 leta, (pa je talent z odličnim spominom), nato sem obupala. S sedanjo pametjo bi ga izpisala prej. Ta drugega zgolj vozimo, istalo opravi sam.
Tako ti bom rekla, odvisno od inštrumenta. Naš igra kitaro in je igral mogoče pol ure med urami. Kakorkoli sem si jaz pulila lase – učitelj je rekel, da je vse okej in ga ni treba silit, da igra več. In smo gta pustili. Naredil vse letnike z odliko in zdaj igra v orkestru. Če bi ga maltretirali, bi že zdavnaj vse pustil. Tako pa se ima fajn.
Kakšna flavta pa s pol ure na teden seveda ne gre.
Moje mnenje je PUSTI GA V GLASBENI. Kot prvo, si to zeli. Kot drugo, pri igranju instrumentov (to velja za obicajne otroke, ne virtuoze in genije ali potomce profesionalnih glasbenikov) pride preboj ravno v 4. ali 5. razredu, ko so ze sami zmozni nekaj zaigrat izven solskega programa. To, da jim instrument postane spremljevalec dneva in ugotovijo, da ni treba vaditi zgolj solski program, da lahko igrajo moderno glasbo, to jim postane “igra” in takrat tudi zvaditi solske skladbe ni vec tezko. Kot tretje – cas, ki ga bo pridobil, ce ga izpises, bo zabil na igricah in se bolj ga bos gnjavila kot za polurno vajo. Kot cetrto – glasbena je zdravo okolje, bolj kot postopanje v zdolgocasenosti, bolj kot skrita igrisca ali ulica.
Pac je tak otrok, da ga moras gnjavit, da kaj naredi in to ti gre na zivce. Zamenjaj GŠ s cim drugim in isto ga bos gnjavila, morda se bolj, ker tu mu je glasbena vsaj všec.
Naš si je želel v glasbeno. Želja se mu je izpolnila. Na začetku je še nekaj vadil, kasneje pa čisto po vremenu.
Končal je nižjo glasbeno in igra v orkestru zdaj že 8 let. Ni in ne bo nek glasbenik, mu pa glasba veliko pomeni in orkester je zanj zakon.
Le kateri najstnik bi v sobotah vstajal ob 8 in odšel na vaje?
Ja res je, je fant, ki potrebuje veliko motivacije. In ja, tudi lepo smo se pogovorili, ampak ne ve, on pač ne bi vadil. Moje mnenje: ne ljubi se mu, je len…
[/quote]
Pri nas je bilo tudi tako in smo se zmenili, da je ne vpišemo naprej. Potem je malo pred koncem šolskega leta prišla z idejo, da bi še igrala. Ker je to željo še par krat ponovila, sva se pogovorili in dogovorili, da jo vpišemo naprej, pod pogojem, da vadi. Potem sem jo še par krat samo spomnila, da je čas za vajo in je šla brez problema. Pri nas je bilo tako, da je z veseljem vadila skladbe, ki so ji bile všeč. Za tiste, ki ji pa niso bile, je bilo veliko pregovarjanja. Včasih si potegne iz neta kakšne note od kakšne moderne skladbe in vadi te. Včasih probava kaj po svoje. Tako da veselje ima, samo je lena oz. deluje po liniji najmanjšega napora. Je tak umetniški tip – v življenju veliko improvizira. Ima pa srečo, da jo učiteljica v glasbeni razume (oz. se mi zdi da podobno deluje) in jo spodbuja, včasih pa tudi malo pokritizira. Ker zdaj pa jo že toliko pozna, da točno vidi, kdaj vadi in kdaj ne.
Pri nas je bilo tudi tako in smo se zmenili, da je ne vpišemo naprej. Potem je malo pred koncem šolskega leta prišla z idejo, da bi še igrala. Ker je to željo še par krat ponovila, sva se pogovorili in dogovorili, da jo vpišemo naprej, pod pogojem, da vadi. Potem sem jo še par krat samo spomnila, da je čas za vajo in je šla brez problema. Pri nas je bilo tako, da je z veseljem vadila skladbe, ki so ji bile všeč. Za tiste, ki ji pa niso bile, je bilo veliko pregovarjanja. Včasih si potegne iz neta kakšne note od kakšne moderne skladbe in vadi te. Včasih probava kaj po svoje. Tako da veselje ima, samo je lena oz. deluje po liniji najmanjšega napora. Je tak umetniški tip – v življenju veliko improvizira. Ima pa srečo, da jo učiteljica v glasbeni razume (oz. se mi zdi da podobno deluje) in jo spodbuja, včasih pa tudi malo pokritizira. Ker zdaj pa jo že toliko pozna, da točno vidi, kdaj vadi in kdaj ne.
[/quote]
Dejansko se s tem vadenjem ubadamo samo starši, učiteljem je za povprečne učence vseeno. Pritiskajo samo na tiste, kjer prepoznajo talent in si obetajo, da se bo s takim otrokom lahko udeleževal tekmovanj in nastopali.
kot ena k sem zrasla z glasbo in sem amaterska glasbenica bom najprej odgovorila pišoči. gospa, vašega sina izpišite iz glasbene šole. jasno de de nima interesa in ga tudi ne bo imel. čudno de vas njegov učitelj na to ni opozoril. ponavadi pa je to vidno takoj se pozna na znanju ker mora z njim vedno delat ene in iste stvari otrok pa ne napreduje.
zdej pa še na splošno. brala sem komentarje ljudi glede glasbene šole a to ja al ne. najprej bom napisala čisto na splošno de bo jasno za kva sploh gre sploh ker eni kle niste glasbeniki in niste zrasli z glasbo tko k jz.
1.) otrok se v glasbeno šolo vpiše pri sedanjem šolskem sistemu bolj zgodaj, s 6.imi leti ( kar je zame čisto prezgodaj, jaz sem bila v prejšnjem sistemu ko sem bila veliko starejša ko sem šla na inštrument ampak o tem bo več govora kasneje). pomembno pa je naslednje: otrok se mora nujno zavedat de je glasbena šola kljub temu de je prostovoljna, zelo resna stvar kjer se znanje preverja, kot v normalni šoli. morate ga naučit de to ni igrača k se jo naveličaš v 5.ih minutah in rečeš ‘mami vrzi proč nočem več’. glasbena šola tud ni krožek kjer ti ni treba pokazat nobenga znanja. tam imaš učitelja ki bo zahteval svoje in otrok mora biti naučen de učitelj pač reče to in ono kar je treba upoštevat. recimo če otroku reče ‘ponovi to’ bo to otrok moral nrdit brez pardona.
2.) otrok mora jt v glasbeno šolo izključno na lastno željo in de ga stvar res zanima. inštrument ni medvedek ki ga odložiš ko te več ne zanima. vadenje inštrumenta je nujno ker se znanje ocenjuje kot v normalni šoli. če nič ne znaš ne narediš izpita konec šolskega leta. to mora bit vsem jasno. bog ne dej otroka vpisovat samo zato ker ‘bi blo to fino’ in ker je v familji igral inštrument ne vem kdo od sorodstva. to ne igra nobene vloge sploh. otrok k bo vpisan v glasbeno šolo na željo staršev na svojo željo pa ne bo najkasneje po enem letu zgubil interes ( v najboljšem primeru s siljenjem bo naredil največ 4 razrede in potem bo konec). tud naveličal se bo.
3.) otrok mora bit v glasbeno šolo usmerjan s strani staršev tudi tistih ki niso glasbeniki. otrok ki ga glasba zanima bo najkasneje s 5.imi leti pokazal zanimanje zanjo tko de jo bo poslušal pa čeprav kratek čas, in če bo fejst zainteresiran potem bo hmal hotel še več, de se jim posnetek ponovi al pa če bo meu posluh, de si bo zapomnil kar bo slišal in znal to tud ponovit. otrok če pokaže interes za glasbo že zlo zgodaj mu je treba zadevo predstavit, jt z njim na produkcije glasbene šole in na kakšen koncert de to osvoji. če vsega tega ni in je otrok že starejši, recimo okrog 8 let, potem nima smisla de proba zato ker se bo sigurno naveličal. poznam primere zato vem. otrok k je zainteresiran za glasbo bo tud že zgodaj znal sam od sebe zapet pesmi k jih bo slišal v vrtcu in šoli, tud doma.
4.) v glasbeni šoli ti ne morš rečt čez dve minuti ‘ nočem več’. potrebna je predvsem vztrajnost, veselje in volja. ponavadi se že po par letih vidi a je otrok res zainteresiran, kar opazi tudi njegov učitelj, ker če otrok nima interesa ne bo nič znal. ne morš se glasbene šole naveličat v dveh minutah. to ne gre. učitelj ponavadi staršem takšnega otroka predlaga izpis iz glasbene šole.
5.) eni pravite de morate otroke terat de vadijo inštrumente pa so v razredih glasbene šole nekje od 4. razreda naprej. tak otrok ni za v glasbeno šolo zelo preprosto. ker zgubljajo interes. tak otrok mora znat sam od sebe se spravit vadit, pogledat v kontrolno knjižnico kaj mu je učitelj naročil in to delat doma. to je osnova. sploh v familjah kjer starši niso glasbeniki ker tud ne morejo otroku pomagat sej sami ne vejo za kva gre.
6.) za glasbeno šolo so potrebni sprejemni izpiti. otrokom je treba to nazorno razložit, de jih pol kej ne preseneti. otrok brez posluha skor sigurno ne bo naredil sprejemnega izpita za v glasbeno šolo, tega se morte zavedat. on mora met sposobnost de pred učitelji izpraševalci zna sam od sebe zapet kakšno pesmico in de zna za učiteljem ponovit ritmično vajo s ploskanjem in da zna ponovit melodijo ki mu jo učitelj zapoje. samo v tem primeru bo naredil sprejemni izpit za na inštrument. včasih pridejo v javno glasbeno šolo tud takšni k ne nrdijo sprejemnega izpita ampak so to redke izjeme. takšen primer je bla hčera od naše sopevke k ni nrdila sprejemnega izpita za v glasbeno šolo in ni bila sprejeta, ker ni mela posluha. potem je pa nekdo k je bil sprejet odpovedal in je tamala prišla zraven. tamala je bla dodeljena h eni profesorici ki jo poznam, in se pričakovano niti naša tamala niti naša sopevka nista razumele s to profesorico in po mislim de dveh letih je naša sopevka tamalo izpisala iz glasbene šole. dober primer kdaj izpis.
7.) izpis iz glasbene šole: če otrok zgubi interes, če se ne ujame s profesorjem, al pa če ne napreduje. v tem primeru nima več kej počet v glasbeni šoli, in učitelj bo tud sam predlagal izpis.
8.) odnosi z učiteljem: učitelji so različni. če ma otrok željo še nadaljevat in se s profesorjem ne razume, potem je boljše poiskati drugega učitelja sej v javnih glasbenih šolah jih je precej. sicer pride do stresa pri otroku. v nasprotnem primeru sledi izpis.
9.) prej sem pozabla oment otrok k ma interes se bo tud sam od sebe spravil poslušat glasbo na medijih. če ma interes bo meu željo tud pet pri pevskem zboru v šoli.
10.) če vsega tega ni pol otrok ni za v glasbeno šolo in se naj najde kje drugje. problem otrok je tud de se naveličajo in če so naveličani pol nima smisla. glasbena šola ni noben bav bav, ni težka sploh, je pa treba sprejet de je to resno delo ne pa prosta zabava. če se tega ne zavedaš pol nisi za tja.
tale zapis je precej dolg zato bom mojo glasbeno šolo kot primer napisala posebej.
Forum je zaprt za komentiranje.