glasba na pogrebu
Bila sem na pogrebu mlajše osebe in sem bila zelo presenečena, ker je na pogrebu zelo klasično pel nek oktet, z zelo klasičnim repertuarjem. V glavnem čisto nič ni bilo v stilu člova, ki sem ga dobro poznala. Ob tem se mi je postavilo vprašanje, kaj je možno takole na pogrebih narediti glede glasbe. Meni bi se npr. dopadla kakšna kitara (bognedaj trobenta s Tišino) z vokalom in kakšna kantavtroska slovenska pesem. Slišala sem tudi za varianto, da se glasba predvaja.
Kakšne izkušnje imate vi, kaj vse ste že poslušali in kaj bi vam bilo všeč?
Bila sem na pogrebu, kjer se je predvajala Avsenikova Golica – pokojnikova najljubša
Bila se na pogrebu motorista, kjer se je predvajala Born to be wild – popolnoma v skladu pokojnika, ki se je mnogo premlad ubil z motorjem
Bila sem na pogrebu, kjer se je predvajala Ko zvonovi zazvonijo – Eroica – daleč najbolj čustveno, kar srh me spreleti, ko se spomnim.
Vse se da, če se plača in pove svojcem kar si želiš oziroma če so najbljižji tako razgledani da naredijo to kar je najboljše za pokojnika. Pogreb še zdaleč ni namenjen pogrebcem ampak pokojniku, to je zadnja pot pokojnika in naj bi bila tako kot si jo je sam želel oziroma opredeljevala njegov značaj.
Primer 1: Pogreb starejšega možakarja, ki je bil strasten vinogradnik – pogreb kjer poje oktet in poje pesem kako je iz rudne grudice zrastla žlahtna kapljica itd…
Primer 2: Pogreb mlajšega dekleta, ženske, ki je želela, da na njenem pogrebu zaigra Sonček je in ti si skuštrana in je tako tudi bilo.
Sama če bom imela možnost odločanja ali če bodo moji upoštevali moje želje, ker smo se že enkrat malo za hec pogovarjali o tem, ne bom imela nobenih pevcev ampak komad ki ga želim da ga zavrtijo….
Tako da vse se da, če se hoče.
LP
Sem bila na pogrebu, ko je umrla mlada punca, in je igral znan slovenski bend. Pesem je imela naslov njenega imena.
Pred kratkim sem bila na pogrebu starejšega moškega, kateremu je bila najbolj všeč ena pesem in so jo predvajali samo iz zvočnikov.
Pri nas smo imeli pevce in so zapeli 3 v cerkvi in 3 na grobu. Povedala sem naslove pesmi, ki bi si jih pokojna želela slišat. Zraven je bila ena zelo vesela.
Moj mož pa si želi, da mu nekdo v živo zaigra od Mozarta odlomek iz Requiema.
Zame nimam želja.
Sem pa tudi že bila na pogrebu, kjer so svojci škrt in ni bilo glasbe, čeprav vem, da bi bila pokojna zelo vesela vsaj ene pesmi.
Na zadnjem pogrebu kjer sem bil, je neka gospel pevka, sama brez spremljave, odpela Amazing grace.
To je bilo vse. In meni se je zdelo super, čeprav je bilo verjetno bolj po okusu živečih, kot njega.
Sem pa že tudi poslušal enkrat skoraj klasiko od Floydov na pogrebu. In se mi je zdelo, da zelo paše.
Meni so všeč pesmi kot je npr.
http://www.youtube.com/watch?v=0xwzItqYmII
Bila sem na enem pogrebu evangelijskega kristjana in so zapeli nekaj pesmi v tem stilu … Nekaj posebnega, hkrati pa izredno lepo za uho.
Moja želja je pogreb in glasba v stilu pogreba v New Orleansu 🙂
Ker tisto cmerakanje, padanje v trans na pogrebih ni nič drugeg kot farsa za prisotne- kaj pa to pokojnemu sploh koristi? Sej pol na sedminah se pa že itak ob glažih vsi smejijo in zabavajo. Zakaj torej neka zapeglana dvoličost, da ob grobu je pa treba jokat, kričat in tult, ker drugi gledajo, da bo ja slika dovlj žalostna?!?!?! Tega nikoli ne bom hotela razumet.
Sem bila že na pogrebu, kjer je brat pokojnika kot govornik začel “če bi bil XX zdaj tule z nami, bi rekel, mater, kaj cmizdite…” in temu primerna odbita glasba zraven.
Sem bila na pogrebu, kjer je pokojnici pela dalmatinska klapa, eni pa ena sama pevka Amazing grace (pa čeprav bi bolj ustrezala kaka Janis Joplin).
Zase vem, da Tišine na trobenti ne želim, ravno tako ne zborčka z Lipa zelenela je, kaj bi vrteli, pa si vsake toliko časa premislim. Še imam čas za se odločit, upam :))
Seveda nam je vsem hudo, ko odide ljubljena oseba- samo nekih dram na pogrebnih slovesnostih pa res ni treba zganjat, no. Ker če ti je res hudo, potem žaluješ pri sebi, v sebi, dati moraš sam pri sebi to fazo žalovanja skozi, tako delamo odrasli, zreli ljudje. Pokojni tega namreč tam ne sliši in mu nič ne koristi. Lep spomin pa imaš na ljubljeno in tebi drago osebno vedno in jo neguješ tako, da se ga spominjaš vedno, v svojem srcu.
Seveda nam je vsem hudo, ko odide ljubljena oseba- samo nekih dram na pogrebnih slovesnostih pa res ni treba zganjat, no. Ker če ti je res hudo, potem žaluješ pri sebi, v sebi, dati moraš sam pri sebi to fazo žalovanja skozi, tako delamo odrasli, zreli ljudje. Pokojni tega namreč tam ne sliši in mu nič ne koristi. Lep spomin pa imaš na ljubljeno in tebi drago osebno vedno in jo neguješ tako, da se ga spominjaš vedno, v svojem srcu.[/quote]
Saj ne jokaš zaradi pokojnika, ki te ne sliši, pač pa zaradi sebe, ker je ob izgubi res ljubljene osebe TEBI hudo. Meni je bilo že nekajkrat zelo hudo in sem jokala, pa ne z namenom, da pripravim predstavo ostalim, ne zato da me bo mogoče pokojni slišal, pač pa zato, ker si nisem mogla pomagati. Bilo mi je hudo in konec in kje je bolj normalno pustiti solzam, da tečejo kot na pogrebu nekoga, ki ga imaš res rad?
Ej, draga moja, ti res privoščim, da izgubiš nekoga bližnjega. Me zanima, kakšno predstavo za javnost boš pripravila.[/quote]
Ne ti meni draga moja, ne ženeva skupaj krav v gmajni.
Ti pa še nappišem: eden od mojih staršev žal že pokojni, bivši partner (prometna nesreča) tudi. Spoštovana želja starša: raztros pepela nekje drugje, na priljubljenem kraju, ob zvokih priljubljene glasbe Joan Baez…. In ja, fazo žalovanja moraš pri sebi opraviti, se pri sebi spominjati ne pa drame za javnost delat. Ampak saj tako kot jaz sprejmem in vzamem v zakup, da nekateri ljudje zganjajo vse sorte na pogrebih samo zaradi neke tradicije, rituala, ki naj bi bil nekako pri nas predpisan ob smrtnih svečanostih, tako tudi nekateri razumite, da so med vami ljudje, ki imajo o tem svoje mnenje in spoštovanje do želja pokojnikov, in kar lahko krepko odstopa od nekih standardnih prepričanj. Moj bližnji sorodnik si ni nikakor želel ne maše, ne cerkvenega obreda, ne govora župnika, pa je bil kot otrok krščen. In ga tudi ni imel. Pa smo vsi vedeli, zakaj – ker si ni tega želel in tega sorodniki niso naredili zato, ker so spšotovali njegovo željo. Pa so vsi rekli, da je bil to eden izmed res lepih pogrebov.
Pogreb je za pokojnika? Resno? In kaj ima točno pokojnik od tega?
Pogreb je vedno bil in vedno bo za žalujoče. Ja pa fajn, če je v skladu s pokojnikovimi željami in njegovim karakterjem, samo za to gre.[/quote]
Ah dej nehi no, poroka je pa za svate in ne za ženina in nevesto. Pogreb je namenjen poslednji poti pokojnega in nič drugega. In pot naj bo takšna kakršno si želi, ne kakršno si želijo pogrebci.
Pogreb je za pokojnika? Resno? In kaj ima točno pokojnik od tega?
Pogreb je vedno bil in vedno bo za žalujoče. Ja pa fajn, če je v skladu s pokojnikovimi željami in njegovim karakterjem, samo za to gre.[/quote]
Ah dej nehi no, poroka je pa za svate in ne za ženina in nevesto. Pogreb je namenjen poslednji poti pokojnega in nič drugega. In pot naj bo takšna kakršno si želi, ne kakršno si želijo pogrebci.[/quote]
Seveda! Klasična poroka s po 60 in več svati je matranje za ženina in nevesto in izključno in samo žurka, fešta za svate – da se najedo, napijejo in naplešejo in da so zadovoljeni, da potem naokrog govorijo, da jim je bilo fajn – to je vse bistvo takih klasičnih porok_ ženin in nevesta imata od tega samo utujenost in izmozganost, streženje in skakanje okgor gostov nadaljnih 8 ur, posvečanje pozornosti svatom, ne sebi na njun dan ( dosti se jih sprička in spiči na poročnem slavju zaradi tega, ker eden hoče met perfekcionizem za svate, enemu se ba jebe za to), ker morata zadovoljit pričakovanja gostov – pa si mislite kar čte 🙂 Pri nas ni bilo klasične poroke, pa so svatje rekli, da je to bila ena izmed redkih porok, ki se je še po 15-ih letih z užitkom spomnejo, ker jim je bilo tako všeč, ker ni bilo po klasično z vsemi tistimi utrujajočimi skeči in forami za množice.
Forum je zaprt za komentiranje.