Ga naj čakam ali prebolim?
Tako, najlepša hvala vsem za odgovore. Morem priznati, da ste določeni zelo zadeli, nekateri pa čisto mimo. Odločila sem se, da mu ta teden napišem, če bi se lahko osebno pogovorila in našla skupni dogovor, rešitev. Tudi če ne bo takšen izid kot si ga želim, bom vedela, da sem se max. potrudila in bom lahko odšla s čisto vestjo naprej. V tej situaciji sem se naučila, da je včasih dobro pustiti ponos pred vrati, ker od ponosa nimaš preveč, od ljubezni pa lahko imaš veliko – duševnega seveda.
Draga Mija,
vsekakor se bori za to ljubezen in seveda fanta kontaktiraj. Predlagam ti samo, da vzemi situacijo malo bolj lahkotno – ne preveč silit s čustvi, pokaži, da ti je lahko tudi prijatelj. Povabi ga na kavo – na prijeten in lahkoten način. Napiši – “kako si, rada bi te videla, si za kavo? Veliko se mi je dogajalo, rada bi malo podelila s tabo….” Nekaj v tem smislu. kak smiley, prijaznost, lahkotnost. Mogoče podeliš kako informacijo, v smislu ‘slišala sem, da bo pri našem projektu to pa to’. Naj vidi, da si skulirana in da ti je do njegove družbe na človeški in prijeten način.
Ko se dobita, nagovori situacijo, ampak ne s preveliko težo. Pomembno je, da nagovoriš njegove občutke, da bo vedel, da jih jemlješ resno. Reci, “vem, da ti je bilo takrat težko, tudi meni ni bilo vseeno; imela sva bolj slab začetek, ni bil pravi čas, zdaj bi pa rada, da se malo bolj spoznava in vidiva, kako se ujameva.” Ne iti takoj v dokončno razčiščenje, da zdaj sta pa fant in punca ali pa nič. Po tolikem času in vsemu, kar se je zgodilo, rabita malo časa oba. Sprejmi prijateljstvo, spoštuj njegove osebne meje, predlagaj, da se kaj vidita, podeli kaj z njim. Prijateljujta! Zakaj se vsem tako strašno mudi v intimo – za to je vedno čas. Prijateljstvo je podlaga vsake kvalitetne zveze.
Tako da, povabi ga na kavo, potem razvij pogovor, počasi, reci, da si pripravljena na prijateljstvo, ker ti on kot oseba veliko pomeni…bo že potem on tudi obudil svoja čustva in se sprostil. Naj vidi, da ga ne siliš in tudi naj vidi, da si pripravljena spoštovat njegove meje -se bo hitro omehčal.
Ne delaj drame iz tega, ker ni potrebe. Človeku pokaži, da ga ceniš in da ti je do njega, potem se bo vse naravno razvilo samo od sebe. Vprašaj ga, kako je, povej kaj o sebi – čustvena vez se razvija, ko delimo svoje cilje, strahove, hrepenenja…govori kaj o tem, seveda v pravem tempu. Pogovor o vama bo prišel spontano – odpri ga, a bodi ok s tem, da ostane za zdaj tudi odprto. Dajta si čas! Danes je vse tako na horuk, ljudje se še spoznajo ne pa že skačejo v intimo in se ranijo. Čas je čudežno zdravilo in ljubezen zahteva potrpljenje.
Torej, stran z vidikom, da ali sta skupaj ali pa nista nič – delaj na spoznavanju ČLOVEKA, na odnosu, na vezi…intima bo potem prišla sama od sebe, naravno.
Ne skrbi, čutiti je, da si iskrena in to bo čutil tudi on. Odnosi potrebujejo čas in razvoj in tudi povsem naravno je, da se zgodi, da najprej ena stran ni pripravljena…nista človeka vedno časovno usklajena. S tem ni nič narobe, to je normalno. Tako da brez občutkov krivde, teže, sramu…si samo človek, ki se sedaj želi približati drugemu človeku. To je nekaj lepega – in to bo tudi on začutil.
Srečno:)
Najlepša hvala za tako lep in izčrpen odgovor. Imate zelo lepo osebno filozofijo in mišljenje, pohvalno. Definitivno bom ubrala ta pristop, preden greva na kavo si bom že malo v glavi sestavila kaj bom rekla, da pred njim ne zmrznem ali pa da ne rečem kaj napačnega. Mi je pa vaš in od še parih drugih odgovor zelo dobra iztočnica, za kar sem vam zelo hvaležna. Vesela sem, da sem odprla to temo, saj gledam na situacijo s popolnoma drugačnimi očmi kot sem prej.
V pogovoru bi ga rada vprašala, če je še kakšna možnost, da dobim drugo priložnost, saj sem prvo novembra zasrala. Mi pomagate to ubesediti prosim?:)
Odgovor zgornjega uporabnika/ce je popoln. Preberi večkrat, da ga razumeš in ti da potrebno samozavest ter te umiri.
“...delaj na spoznavanju ČLOVEKA, na odnosu, na vezi…intima bo potem prišla sama od sebe, naravno.”
Manj kot se boš obremenjevala, lažje bo. Pripravi le prvih nekaj stavkov morda, da te trema ne blokira in lažje prebijeta led. Potem bi že moralo steči 🙂
.. joj kako je to luštno brat! Čisto premalo se piše o ljubezni, upanju, sreči..
Imate čisto prav. Vendar vseeno bi malo med vrsticami omenila, rada bi vedela kako on čuti, kaj je v njegovi glavi, ampak ne želim nič silit v njega. Bom napeljala temo tako, da bo prišlo spontano. Vlili ste mi upanja in samozavesti. In predvsem sem si razčistila tudi to, kaj mu želim povedati. Ta zadnji pristop je najboljši, saj se mi zdi zelo verjetno, da je prejšnjič tako odreagiral, ker se je vsega skupaj ustrašil.
Bravo, to je pa full lepo napisan.
Mija, če že mislš še1x probat, SAMO na ta način.
Ne hit, ne mu težit, ne ga silt, lepo počas. Si sama zajebala stvar, zdej jo pač počas probi popravt.
Sm šla zdej, ko sm to prebrala, še 1x prebrat tvoje objave:
vem, da bi bilo najbolje pustitu času čas, vendar a je preveč, če zahtevam iskren in direkten odgovor?
Ja.
če sva se zmenila da obdrživa odnos na prijateljski ravni kljub temu, da sva si všeč..
Se prav sta zdej prjatla, zato ne drezi preveč vanj, počas.
Ne želim se pa še enkrat poniževat in mu pisat, da bi se pogovorila..
Pa tudi ne želim izgledati obupano ali pa kot da ga silim v to..
To dvoje si dobr napisala in tega se drž.
Odločila sem se, da mu ta teden napišem, če bi se lahko osebno pogovorila in našla skupni dogovor, rešitev.
Tuki tud, ne sil ga zdej, ok, povabš ga lahk vn, ampak kot prjatla. Kam se ti mudi?
V pogovoru bi ga rada vprašala, če je še kakšna možnost, da dobim drugo priložnost, saj sem prvo novembra zasrala.
To pa sploh ne sprašuj.
Lej, če bosta šla vn, se POGOVARJITA, sam ne silt vanj in ne pokaž mu da si tolk nora nanj, boš že iz debate kej zvedla kaj misl.
Ajd, pa srečno tud od mene 😉
Popay, a po tem, kar pišeš, gre na splošno tako hitro, da je zmeraj že kar druga, tretja v paci, ali to po sebi sklepaš, ker ti izbiraš med npr. 10? a to potem pomeni, da so vedno rezerve v igri? ker ti sicer veliko pišeš o tem, da med dvema mora biti prava kemija, pa brez kalkulacij. a potem v praksi v bistvu to ni tako? če s Polono ne uspe, so tu že Tina, Mirela, Mojca, Marjeta, Katarina, Katja, Ana ……… in je pol sam vprašanje cajta, da tip prešalta, ne glede na to, da je prej pa mislil na avtorico?
[/quote]
Jst vse kar pišem tukej o ženskah pišem za 20 plus let nazaj.. O sedanjosti pišem samo v političnih temah..
Tukej na monu ga ni takega frajerja, da bi imel več žensk v paci… Pred toliko leti sem pa v iskanju prave saltal iz ženske na žensko, preprosto zato, ker jst reagiram s čustvi šele, ko sem z žensko intimen, brez sexa si pa nisem mogel predstavljat življenja.. Ko si svoboden in kolikor toliko urejen v moških 30 letih, psihofizično zdrav in imaš rad ženske ima moški odlične pogoje, da se ima dobro z ženskami v fazi iskanja ta prave.. In sem bil ene par krat pozitivno presenečen nad recimo tako žensko, ki ni na ven izstopala po neki lepoti.. Ko sem se pa Kresal z izrazito lepotico pa ni bilo to to, je bilo pa fajn ob seb imet postavno žensko, ki ti jo zavidajo, hehe..
Skratka izkoristil sem določen oerid v življenju da sem z različnimi ženskami skup dihala…
Tako je pač naneslo, bilo pa proslo… Pa pač tukaj obujam spomine.., nekam je treba pisat dnevnik, hehe.. Je pa moje pravilo jasno, moški naj bo raj sam kot v podrejenem položaju z žensko,, Edin ajd, ko ženska moškega zajaha v pojstli, to je pa ok., hehe..
Ne piše kaj je bilo s prijateljico, očitno jo je hudo prizadela, da se je takrat znašla v hudi stiski ali razočaranju, torej popolnoma nezmožna nekakšnih novih odnosov. Človek mora biti sproščen in imeti urejeno situacijo v življenju, da se lahko prepusti tako pomembnim zadevam, kot so romantični odnosi. Bil je očitno nepravi trenutek, iz katerihkoli razlogov (to ve ona) in sedaj ko so se razmere uredile, je bila dovzetna za romanco in takoj ko je začutila, mu je to tudi povedala. Zdaj se pa on gre nekih igric, nedosegljivosti itd.. zakaj že, če mu je všeč? O tem egu govorim jaz.
Tudi sama sem bila nekoč v nepravem trenutku “osvajana” …polom od poloma, vse mi je šlo narobe, veliko zadev se je nakopičilo in takrat enostavno nisi “razsoden” oz je tvoj fokus tako zelo v reševanju svojega razsula, da ni prostora takrat za nove ljudi. Čeprav so lahko najboljši. Jo razumem, a časa ne moreš nazaj zavrteti, da bi popravil. Kaj lahko narediš? Rešiš stvari od tu dalje. Poveš in se pogovoriš. Iščeš rešitve bi rekel Cerar
[/quote]
Si kar lepo napisala… ampak na koncu totalno zajebala. S Cerarjem. Ta je zapustil svojo, napumpal drugo, predčasno obupal in odstopil. Ful dober zgled za to temo. :-)))
Si kar lepo napisala… ampak na koncu totalno zajebala. S Cerarjem. Ta je zapustil svojo, napumpal drugo, predčasno obupal in odstopil. Ful dober zgled za to temo. :-)))
[/quote]
Preberi še enkrat, nisem dala Cerarja za primer, ampak quote, saj je znan zaradi njega, je pa tudi tega ukradel meni 🙂 tako da…
Vem, pametna sem. Nimam kaj. Takšna sem se pač rodila, a hvala ti za kompliment. :-)))
Joooj, v takšnih zadevah ne moškega postavljat pred ena dejstva, ga napadat s konkretnimi vprašanja, “moram se pogovorit s tabo” …
To jim nažene strah v kosti in misli, da ga hočeš tisti trenutek privezat nase in mu ne dat več dihat. Ko moški začuti, da ga na vsak način hočeš, ne bo dobro. In ga čisto razumem. Če že na začetku, ko niti še nista v zvezi, siliš vanj, kaj bo šele potem, ko bosta nekaj časa skupaj.
Kot so ti svetovali (priznam, nisem pa brala vsega), bolj umirjen pristop bo veliko boljši, ampak tudi potem, ko (če) boš začutila, da sta se oba prepustila v neko romantično zvezo, ne razčiščuj stvari za vsako ceno. To napako dela veliko žensk. Pa sem ženska, ampak očitno z veliko mero moške energije, zato jih razumem, kako je, ko dobiš občutek, da te nekdo drži za vrat in ti ne da dihat. Ni hujšega v zvezi.
Zato bom rekla takole: ne z glavo skozi zid, pusti času čas. Če je on ta trenutek pravi zate, bo vesolje že poskrbelo, da bosta skupaj. Če pa ni … pa pač ni … nobene drame …
Me veseli, da so ljudje, ki lahko razumejo bolj rahločuten pristop.
Mija, ni treba v fanta preveč drezati s tem, kaj on čuti – razen če se bo sam odprl. Ampak sicer pa ga ne, zlasti prvič, direktno to spraševat, ker ljudje niso vedno pripravljeni o tem govoriti, niti ne znajo, dostikrat niso niti v stiku s tem, sploh pa ne fantje, nato pa grejo v obrambo in vse zanikajo. Zato po vsem tem času in težavah, ki sta jih imela, na čustveno področje stopaj res previdno. To prihrani za kasneje, ko se bo fant že bolj varnega počutil s tabo. Poleg tega, najhitreje nekoga pripravimo do tega, da se odpre, ko se odpremo sami. Zdaj si negotova, strah te je, rada bi neko zagotovilo z njegove strani – ampak sprejmi, da zagotovil – vsaj besednih – takoj verjetno še ne boš dobila in to je čisto v redu. Sedaj samo gradiš človeški odnos in druženje, to je vse. Kolikor se da, bodi lahkotna, ne nosi preveč teže, morda se malo pohecaj in reci, da upaš, da bosta dobro speljala tole ‘telenovelo’, ki jo furata…:) Nekaj, da malo razbiješ ‘dramo’. Potem pa lahko rečeš, na primer, ‘glej, ti si meni res všeč, imava dosti skupnega, ob tebi se počutim sproščeno, lahko se pogovarjam, rada delim s tabo…vem, da sem bila lani mogoče hladna in nedostopna, če sem te prizadela s tem, mi je res žal, ampak res ni bil pravi trenutek zame, imela sem preveč vsega na glavi…’ nekaj v tem stilu.
Ne omenjat, da si ‘novembra zasrala’, ker nisi. Nisi bila pripravljena takrat in to je tvoja pravica. Saj nisi stroj, da se boš odzvala, ko nekdo pritisne na gumb – če je bil on pripravljen, ti pa ne, ni to nič takšnega. Časovno usklajevanje med dvema je velikokrat zapleteno, ni to tako kot v filmih, da ko en skoči, bo drugi takoj skočil za njim:) Tako da kot prvo, pozabi na to, da si kaj narobe naredila, ker nisi. Ne omenjaj sploh tega – lahko pa mu seveda rečeš, da ga nisi hotela prizadet, da ni bilo nič takrat narobe z njim, samo zate ni bil pravi čas. Lahko mu poveš, da te je kasneje ganilo, ko se je izkazal s tem, da je bil ob tebi, da si začutila, da je fajn človek, nekaj v tem smislu. Nagovori njegove kvalitete kot človeka – pa ne preveč sentimentalno:) Ti ga poznaš, veš, kaj ti je všeč na njemu, morda da je inteligenten, morda da se je z njim lepo pogovarjat, da imata skupne interese…ne iti preveč v čustvovanje takoj. Nagovori ga kot prijetno in všečno OSEBO, podobno kot bi povedala prijateljici, zakaj ti je všeč kot človek. Potem boš videla, kako se bo odzval, in greš morda lahko še malo dlje, rečeš, da je vzbudil občutke v tebi, da si začutila nekaj globljega, da se te je dotaknil na en poseben način in da čutiš, da bi to rada bolje spoznala. Nekaj v tem smislu – ampak to šele, ko čutiš, da je odprt. Mogoče to ne bo takoj, naj ti to ne vzame poguma. POČASI. res, pri teh stvareh velja ‘manj je več’. Prava doza in pravi timing sta ključna pri odnosih!
In pa ne vznemirjaj se toliko, ker on sedaj išče samo prijateljstvo. To samo pomeni, da malo testira, kako daleč te je pripravljen spustiti. Moraš vedeti, da sta si prijateljstvo in ljubezen zelo zelo blizu – nista to dva daljna svetova, daleč vsaksebi, ravno nasprotno, zelo skupaj sta. Gre samo za vprašanje preskoka ene sfere – resda bistvene, a vendarle ne tako oddaljene. Pri ljubezni samo prestopimo en korak dlje, v intimo, gremo malo globlje in dovolimo, da oseba na nas vpliva še na globlji ravni. In ni treba pohitevat tega koraka. Nič ni narobe, če nekaj časa krožiš na sferi prijateljstva. Moraš tudi to vedeti – fantu si všeč. To ti je že pokazal. Privlačnost obstaja in to ga ni nikakor minilo, ne glede na to, ali je pripravljen sedaj na zvezo ali ne. Torej, v sfero intime te je že povabil, zdaj samo dovoli, da spet naravno zajadraš tja not – kjer si že bila! Tako da povratek ne bo težek:) samo ne sili – ker potem zbujaš odpore in zavreš tok. Ko se pride k nekomu domov, se najprej potrka:) ne butneš kar not na sredo dnevne sobe:) tako da najprej pobožaj, potrkaj, naj vidi, da si prijateljsko razpoložena, da si odprta, potem te bo pa že peljal v dnevno:) ali pa še kam drugam:)
In še enkrat, kar se tiče ‘popravnega izpita’ pri njemu – ni to popravni izpit, saj nisi ‘padla’ prvič. Samo ni bil pravi čas zate. On te je povabil not, v svojo ‘sfero’, ti si ostala na pragu. kaj je narobe s tem? nismo vedno pripravljeni nekam stopit in ni nam treba biti, samo zato ker je druga oseba pripravljena in nas nekam vabi. Nismo mi tu zato, da zadovoljujemo potrebe drugih. Oba morata biti za in zrela oseba to razume. Če že to nagovoriš, reci, kot sem že omenila, ‘nisem bila takrat pripravljena, ker sem morala najprej pri sebi narediti to pa to (sama veš kaj, tu si lahko iskrena, morda si se ukvarjala z drugim življenjskim področjem, morda te je bilo strah, karkoli), zato sem se mogoče odzvala na malo hladen ali trd način, ker nisem znala drugače se s tem soočit. Mogoče imaš občutek, da sem ti zaloputnila vrata pred nosom ali da sem bila nedostopna, ampak ni bilo osebno, ni bilo zato da te prizadenem, ampak sem morala pri sebi ene zadeve doumet, dojet…Zdaj sem pa bolj odprta in bi res rada videla, da se spoznava in si dava priložnost in upam, da je tudi tebi še do tega. “
Nekaj v tem stilu, če že čutiš, da bi rada o tem govorila. Ampak sem prepričana, da bo vajin pogovor tekel spontano in boš rekla prave stvari:)
Ti se samo daj v pravo držo, to je, da ga sprejemaš kot človeka, da ne pritiskaš nanj, ampak si samo želiš nekaj podelit z njim, nekaj izkusit, ker je oseba, ki je vredna tvoje pozornosti in naklonjenosti. V tej drži se mu približaj in nato samo pluj z dogajanjem – prepričana sem, da bosta dobro zajadrala:)
Ponovno najlepša hvala za tako obširen odgovor:) Veseli me, da obstajajo ljudje, ki se tako zavzamejo, sploh pa za neznanca. Če bo imela ta zgodba srečen konec, boste definitivno vi zaslužni za to, ker ste mi res odprli oči in postavili stvari na svoje mesto. Čudovito, kako lahko besede in misli tako lepo zložite skupaj, meni po navadi ne uspe.
Ubrala bom ta pristop, ker se mi zdi najboljši in z vašimi besedami, saj se mi zdi da izražajo varnost in toplino. Tako se bo najverjetneje tudi on čez čas odprl. Mislim, da je prav da mu grem nasproti, da dam zdaj jaz pobudo, definitivno pa mislim počakati, da bo tudi on pripravljen z menoj deliti občutke. Tako kot ste rekli – tudi če bova zdaj nekaj časa v sferi prijateljstva ni to nič narobe. Pravzaprav je to dobro, saj se bova na tak način še bolje spoznala. Menim, da je moglo biti tako kot je bilo, saj se novembra še nisva tako dobro poznala in imava zdaj čisto drugo izhodiščno točko kot takrat. Verjetno se je prejšnjič res ustrašil, ko sem mu kar tako napisala svoje občutke, brez kakršnekoli predpriprave. Ne želim se kriviti, saj je bilo takrat tisto najboljše kar sem znala. Menim da sem v teh 2 tednih precej mentalno zrastla, upam da se zdaj ne sliši to preveč klišejsko, ampak res sem se veliko naučila (od tega da je ego in ponos velikokrat ovira in da po navadi ne prinese nič dobrega, do tega da je potrebno dati človeku čas, ubrati pravi pristop in ne delovati tako invazivno. Sama vem, da bi izredno cenila, če bi mi (nekdanja) simpatija dala čas in se z menoj pogovorila na tak način, kot se bom jaz z njim.).
Zanima me pa še nekaj, malo izven teme. Od kje črpate svojo osebno filozofijo, te misli? Res ste mentalno razvita oseba in mnogim nam v zgled.
Želim vam vse dobro,
Mija
Pa jooj, kakšna psihodrama zarad enga zamujenega fuka! Pa kakšno kompliciranje … “sem začutila toplino”, “bi rada kaj več”, “sem pripravljena na zvezo”, buhuhu!!! Pa daj, pízda, pofukajta se pa dajta mir!!!
[/quote]
Čeprav je pa res tudi to, kar je modro govorila moja babica:
“Kųrac zamujen ne vrne se noben.”
Forum je zaprt za komentiranje.